Izgube pri strojnem spravilu: kako jih izmerimo?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za strojno spravilo pridelka, pri katerem se pridelek pobira s površine (žita, koruza, krompir in podobno). Za ročno spravilo, za spravilo plodov z rastline in za pašo postopek ne velja.
• Predpostavlja, da so znani delovna širina stroja, delovna hitrost in tiste nastavitve, ki so bile med spravilom uporabljene. Brez teh podatkov izida ni mogoče povezati z delom stroja.
• Predpostavlja, da je pridelek s te površine mogoče stehtati ali izmeriti. Če izmerjenega pridelka ni, izgube ostanejo količina brez razmerja in njihovega deleža ni mogoče izračunati.
• Meritev opisuje stanje v razmerah, v katerih je bila opravljena. Izid, dobljen v drugih razmerah (druga vlaga pridelka, drugi del parcele, polegel posevek), s prejšnjim ni neposredno primerljiv.
• Mejnih vrednosti dopustnih izgub, velikosti merjene površine in števila meritev ta objava ne navaja: za te vrednosti v repozitoriju ni preverjenega vira. Zato opisuje postopek, s katerim so izidi med sabo primerljivi, ne pa meja, pri katerih je treba ukrepati.

Glavni vodič: vsebinski vodnik Določanje zrelosti in spravilo Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj izgub ne ocenjujemo po spominu

Vsako spravilo pusti za sabo del pridelka na tleh. Ta del ni enak iz leta v leto in ni enak po parceli; spreminjajo ga kultura in sorta, zrelost, razmere v tleh, stanje posevka in nastavitve stroja. Ker ga ni mogoče videti na prvi pogled, se ga pogosto oceni po občutku – in prav zato se ista napaka ponovi naslednje leto.

Meritev izgub je zato preverjanje izvedbe spravila, ne iskanje krivca:

• pokaže, kolikšen del pridelka je ostal na tleh in kje je nastal;
• pokaže razlike med deli parcele, ki jih je mogoče povezati s tlemi, lego ali poleglim posevkom;
• omogoči primerjavo med nastavitvami in med leti, ker je izid izražen in zapisan na enak način;
• pomaga presoditi, ali je treba spremeniti nastavitev stroja, čas spravila ali oboje.

Brez meritve ostane odločitev o nastavitvah in o času spravila stvar vtisa; z meritvijo postane podatek, ki ga je mogoče primerjati.

Kje in kdaj merimo

Kdaj. Meri se takoj za strojem, dokler je pridelek, ki je ostal na tleh, še tam. Če se meritev prestavi na naslednji dan, se izid spremeni: drobir odnese veter in dež, ostanke lahko pojejo živali, v vmesnem času pa se lahko spremenijo tudi razmere. Meritev v dežju ali takoj po njem ni zanesljiva, ker se pridelek in drobir sprimejo in se skupine ne dajo več ločiti.

Kje. Mesta se izberejo vnaprej in tako, da zajamejo različne razmere na parceli: bolj in manj rodne dele, dele z različno globino ali težo tal, robove in sredino, dele, kjer je pridelek redkejši, in dele, kjer je gostejši. Če se meri le na najboljšem delu parcele, je izid lepši od resničnega in odločitve, sprejete na njegovi podlagi, so napačne.

Prav tako se meri na delih, spravljenih z isto nastavitvijo stroja. Delov parcele, ki so bili spravljeni drugače (na primer po spremembi nastavitve ali po prekinitvi zaradi dežja), se ne sešteva v isti izid.

Merjenje v praksi, korak za korakom

1. Zapišemo izhodišče. Pred meritvijo se zapišejo kultura in sorta, del parcele, nastavitve stroja (delovna hitrost in tiste nastavitve, ki so bile med spravilom uporabljene), vreme, stanje pridelka (zrelost, vlaga, polegelost posevka) in delovna širina stroja. Brez teh podatkov izida ni mogoče povezati z ničimer.
2. Označimo merjeno površino. Za strojem se na tleh označi površina z znano dolžino v smeri vožnje in z delovno širino stroja. Površina se zapiše; količina izgube brez površine ne pove ničesar, ker je ni s čim primerjati.
3. Poberemo, kar je na tleh. Z označene površine se pobere vse in se loči po izvoru, ne sešteje v en kup:
   • pridelek, ki ga stroj ni pobral (celi plodovi, storži, gomolji, glave);
   • deli, katerih stroj ni izluščil ali očistil (klasi, storži z zrni, deli, ki jih je stroj zavrgel skupaj s primesmi);
   • poškodovani in zdrobljeni deli pridelka;
   • primesi in drobir, ki niso pridelek.
4. Stehtamo ali preštejemo vsako skupino posebej. Vsaka skupina se izmeri zase (masa ali število) in se zapiše. Skupna količina sama ne pove, kje je izguba nastala.
5. Izrazimo izgubo glede na pridelek s te površine. Potrebna sta oba podatka: količina izgube in količina pridelka, pobranega s te iste površine. Šele iz razmerja je mogoče reči, kolikšen del pridelka je ostal na tleh.
6. Ponovimo na več mestih in po spremembi. Meritev na enem mestu je posnetek tistega mesta. Če se nastavitev spremeni, se meritev ponovi na enak način, pri čemer se naenkrat spremeni ena stvar; če se jih spremeni več, izid ne pove, katera od njih je delovala.
7. Zapišemo izid skupaj z razmerami. Izid velja za tiste razmere. Zapis razmer je tisto, kar omogoči primerjavo med leti; izid brez razmer je številka brez pomena.

Kaj izid pove in česa ne

Pove:

• kolikšen del pridelka je ob tej nastavitvi in v teh razmerah ostal na tleh;
• katere skupine izgube prevladujejo, s čimer napoti na del stroja oziroma na razmere, ki jih je treba preveriti;
• razliko med deli parcele, če je bilo merjeno na več mestih;
• razliko med dvema nastavitvama, če je bila med meritvama spremenjena le ena.

Česa ne pove:

• koliko izgube je še dopustne. Mejne vrednosti so odvisne od kulture, namena pridelka, stroja in razmer; ta objava jih ne navaja.
• vzroka izgube same. Izid pokaže, kje se izguba pokaže, ne pa, zakaj je nastala. Vzrok je treba potrditi z drugim preverjanjem: s stanjem posevka, z razmerami v tleh in z nastavitvami.
• kakovosti pridelka. Meritev izgub ne pokaže poškodb in primesi v pobranem pridelku; za to je treba pregledati vzorec pobranega pridelka.
• primerjave med stroji. Dva stroja je mogoče primerjati le v enakih razmerah in na enakem pridelku; izid, dobljen v dežju z enim strojem in v suhem z drugim, ni primerjava.

Skupina izgube napoti k delu stroja, ki ga je treba preveriti: celi plodovi ali storži na tleh kažejo na pobiranje in na vodenje stroja, neizluščeni deli na delovanje mlatilnega dela, zdrobljeni in poškodovani deli pa na preostale nastavitve. Imena nastavitev in njihove medsebojne odvisnosti so odvisne od stroja, zato se jih ne predpisuje na splošno: preberejo se v navodilih proizvajalca za konkretni stroj.

Pogoste napake pri merjenju

Kaj zapišemo in kaj storimo z izidom

Zapis je tisti del meritve, ki ostane. Zapišejo se: parcela in del parcele, kultura in sorta, datum, delovna širina, nastavitve stroja, razmere (vreme, stanje pridelka, polegelost posevka), merjena površina, količina izgube po skupinah in količina pridelka s te površine.

S tem zapisom se odločitev opre na podatek:

1. Če prevladuje ena skupina izgube, se preveri del stroja, na katerega ta skupina napoti, in se spremeni ena nastavitev; meritev se ponovi v enakih razmerah.
2. Če se izguba pojavlja le na določenih delih parcele, se najprej preverijo tla, lega in stanje posevka na teh delih; razmere v tleh in polegel posevek lahko povečajo izgube ne glede na nastavitev.
3. Če je izguba enaka po vsej parceli, je verjetnejši vzrok v nastavitvi stroja, v kulturi ali v zrelosti pridelka. Takrat se preveri tudi čas spravila: prezrel pridelek se drobi, prezelen pa se slabo izlušči.
4. Če je bilo spravilo opravljeno v slabih razmerah, se izid zapiše kot izid v teh razmerah in se ne primerja z izidom iz suhih razmer. Primerjava, ki tega ne upošteva, vodi k napačni spremembi nastavitve.
5. Naslednje leto se meritev ponovi na enak način in na istih delih parcele. Le tako je razlika med leti razlika v izvedbi in ne razlika v postopku merjenja.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene mejne vrednosti ni v besedilu. Dopustne izgube, velikost merjene površine in število meritev nismo navedli, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Vez med skupino izgube in nastavitvijo ni opisana po strojih. Ker bi za to potrebovali navodila proizvajalcev za konkretne stroje, ki jih v repozitoriju ni, objava navaja le načelo in napotuje na navodila proizvajalca.
• Vira o merjenju izgub v repozitoriju ni. Zato objava ne navaja nobenega vira in se opira na postopek, opisan v vodiču Določanje zrelosti in spravilo, ter na težavo Poleganje posevka.

Pogosta vprašanja

Ali zadošča, da izgube ocenim na oko?

Ocena na oko je uporabna le za grobo orientacijo, ker se največji del izgube pogosto skrije v drobirju in v delih, ki jih na hitro ne opazimo. Poleg tega očesa ne ločijo izgube pobiranja od izgube luščenja in čiščenja, prav to ločevanje pa pove, kaj je treba spremeniti. Če želimo izid primerjati med deli parcele, med nastavitvami ali med leti, ga je treba izmeriti in zapisati na enak način.

Koliko izgube je še dopustne?

Te mejne vrednosti v tej objavi ne navajamo, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira; odvisna je od kulture, namena pridelka, stroja in razmer. Ne glede na mejo pa velja: uporabna je le primerjava izidov, dobljenih na enak način. Če se izguba med deli parcele ali po spremembi nastavitve očitno razlikuje, je to opozorilo za preverjanje, tudi brez mejne vrednosti.

Ali je izguba za strojem vedno napaka stroja?

Ne. Enako veliko izgubo lahko povzročijo čas spravila (prezrel ali prezelen pridelek), polegel posevek, razmere v tleh in nastavitve stroja. Zato je treba izgubo najprej ločiti po izvoru in meritev ponoviti na različnih delih parcele: če je izguba enaka povsod, je verjetnejši vzrok v nastavitvi stroja ali v kulturi, če se pojavlja le na določenih delih, pa v tleh, legi ali poleglem delu posevka.

Sorodne težave

• Poleganje posevka

Naslednje opravilo

Izmerite izgube na več mestih po parceli in jih ločite po izvoru, izid pa zapišite skupaj z nastavitvami stroja in z razmerami. Nato primerjajte dele parcele in, kjer je mogoče, eno spremembo nastavitve naenkrat; merjenje ponovite v enakih razmerah. Kaj se ob spravilu zabeleži in kako se zrelost presoja, je opisano v vodiču Določanje zrelosti in spravilo; razmeram, ki povečajo izgube, je namenjena težava Poleganje posevka.