Strokovne objave
Objave dopolnjujejo vodiče po kulturah in tehnologijah, jih ne podvajajo. Vsaka obravnava eno glavno vprašanje, pove, pod katerimi pogoji odgovor velja, se poveže na vodič, ki vprašanje obravnava celovito, in navede naslednje uporabno dejanje.
Objavljenih objav: 38.
Vse objave
- Praktični odgovori Sušenje fižola: kdaj je zrno dovolj suho za shrambo? Sušenje fižola odloča, ali bo zrno v shrambi zdržalo: dokler je vlaga previsoka, se razvijejo plesni in shrambni škodljivec. Objava podaja postopek preverjanja na vzorcu – od strokov do preizkusa zrna – in pravila, po katerih se serija dodeli v shrambo, v nadaljnje sušenje ali v takojšnjo porabo. Pove tudi, katerih vrednosti ne navaja. Glavno vprašanje: Kako ugotovim, ali je fižol dovolj suh za shrambo?
- Praktični odgovori Izkoriščenost stroja: koliko ga bomo res uporabljali? O tem, ali se nakup izplača, ne odloča nabavna cena, ampak izkoriščenost: koliko ur in hektarjev bo naprava v sezoni res opravila. Objava podaja, kaj se meri, kako se izkoriščenost beleži med sezono in kako se iz evidence preveri, ali je bila ocena lastne potrebe pred nabavo pravilna. Vrednosti in izračunov ne navaja, ker zanje ni datiranih ponudb in preverjenih podatkov. Glavno vprašanje: Kako izmerim, koliko bo naprava v eni sezoni res opravila?
- Praktični odgovori Shranjevanje korenja: kdaj ga izkopljemo in kako pripravimo Shranjevanje korenja se začne pri izkopu: odločita stanje korena v vzorcu in stanje tal. Objava podaja postopek od pregleda vzorca prek izkopa brez poškodb in odstranitve listja do ločevanja serij in vnosa v shrambo. Pove tudi, katerih vrednosti ne navaja in zakaj. Glavno vprašanje: Kdaj izkopljem korenje in kako ga pripravim, da bo zdržalo v shrambi?
- Praktični odgovori Primerjava posnetkov: kdaj je razlika na karti resnična? Primerjava posnetkov je uporabna le, če sta oba zajeta in obdelana po enakem postopku. Objava podaja, kaj mora biti pri dveh posnetkih iste parcele izenačeno (meja, obdelava, čas zajema, razmere, pokritost tal) in kako razliko na karti preverimo na istih točkah, da ločimo spremembo v posevku od razlike, ki jo povzroči zajem. Vrednosti indeksov in mejnih razlik ne navaja, ker zanje ni vira. Glavno vprašanje: Kdaj lahko dva posnetka istega posevka primerjam med seboj?
- Praktični odgovori Termin setve pšenice: kako se odločimo in kaj storimo, če setev zamudi Kdaj je pšenico smiselno sejati, ne določa datum, ampak stanje setvišča, vlaga v setveni plasti, zahteve sorte, napoved za obdobje po setvi in čas, ki do zime še ostane. Objava podaja vrstni red preverjanja, razliko med prezgodnjo in prepozno setvijo ter odločitve, ki jih je ob zamudi še mogoče prilagoditi. Vrednosti ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira. Glavno vprašanje: Kdaj sejemo pšenico in kaj storimo, če setev zamudi?
- Praktični odgovori Vzorčenje tal: kako odvzamemo vzorec, da bo izvid uporaben Vzorčenje tal je delo, ki ga popravi le novo vzorčenje: laboratorij natančno izmeri tisto, kar mu pošljemo. Objava podaja postopek – kako se parcela razdeli na enote, kako se izberejo mesta, s čim in kako globoko se odvzame, kaj se zabeleži in kako se vzorec pripravi za laboratorij. Vrednosti globine in števila podvzorcev ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira. Glavno vprašanje: Kako odvzamem vzorec tal, da bo izvid uporaben za načrt gnojenja?
- Praktični odgovori Dosežena gostota posevka: kako jo izmerimo na njivi? Načrtovana gostota je odločitev, dosežena pa stanje na njivi. Objava podaja postopek meritve: kako se določi merjena enota, kje in kolikokrat se prešteje, iz česa se izračuna gostota na enoto površine, kdaj je treba šteti po razraščanju in ne ob vzniku ter kaj se zapiše za primerjavo sezon. Pove tudi, česa ena meritev ne pokaže. Glavno vprašanje: Koliko rastlin je na njivi res vzniknilo in kako to preverim?
- Praktični odgovori Kdaj je čebula ali česen dovolj posušen za shrambo? Nepopolno posušen pridelek se v shrambi ne popravi: dokler je vrat sočen in ovoj odprt, skozenj izhlapeva voda in vanj vstopajo okužbe. Objava podaja postopek preverjanja: kaj se pregleda na čebulici oziroma glavici, kako se vzorec vzame po seriji in po globini, kaj se zapiše in kdaj se serija razdeli. Pove tudi, česa preverjanje ne pokaže. Glavno vprašanje: Kako ugotovim, da je čebula ali česen dovolj posušen, da ga lahko dam v shrambo?
- Praktični odgovori Evidenca kolobarjenja po enotah: kaj zapisati in kako preveriti načrt Kolobar je načrt, ki ga sestavljamo po enotah, zato brez zapisa, kaj je bilo na vsaki enoti v prejšnjih sezonah, načrta ni mogoče sestaviti. Objava podaja, kaj se za vsako enoto zapiše (kultura po sezonah, pridelek in kakovost, težave, analiza tal), kako se evidenca vodi, da ostane uporabna, in kako se na koncu sezone primerja načrtovano z izvedenim. Pove tudi, česa evidenca ne more povedati. Glavno vprašanje: Kaj moram zapisati o vsaki enoti, da lahko sestavim kolobar in ga pozneje preverim?
- Praktični odgovori Izgube krompirja v shrambi: kako jih ocenimo? Izgube v shrambi nastajajo postopno in neenakomerno, zato jih ni mogoče presoditi po videzu površine kupa. Objava podaja postopek: kaj se šteje za izgubo, kje in kdaj se vzorči, kako se vzorec z znano maso razdeli po vzrokih in kako se izid zapiše, da je primerljiv med serijami, pregledi in leti. Pove tudi, česa ocena ne pove in zakaj mejnih vrednosti za izločitev serije ne navajamo. Glavno vprašanje: Kako ocenim, koliko pridelka se je izgubilo med shranjevanjem?
- Praktični odgovori Izgube pri strojnem spravilu: kako jih izmerimo? Izgub za strojem ni mogoče popraviti po spominu: treba jih je izmeriti. Objava podaja, kje in kdaj se meri, kako se merjena površina označi in kako se izguba loči po izvoru, ker šele razčlenjen izid pove, kaj je treba spremeniti. Pove tudi, česa izid ne pove in kaj se zapiše za primerjavo med deli parcele in med leti. Glavno vprašanje: Kako izmerim, koliko pridelka ostane za strojem pri spravilu?
- Praktični odgovori Merilnik vlage v tleh: kako preverimo, ali meritev drži? Meritev vlage je podlaga za odločitev o namakanju le, če vemo, koliko ji lahko verjamemo. Objava loči preverjanje delovanja naprave, umerjanje na konkretna tla in pretvorbo meritve v količino rastlini dosegljive vode ter podaja postopek, s katerim se meritev preveri z neodvisno meritvijo. Pove tudi, kaj vpliva na odstopanje in kdaj meritve ni mogoče umeriti. Glavno vprašanje: Kako preverim, ali merilnik vlage v tleh kaže pravilno?
- Praktični odgovori Kdaj spravilo prekiniti in kdaj nadaljevati? Prekinitev spravila zaradi vremena ni odločitev o vremenu, ampak o dveh stvareh hkrati: ali je pridelek tak, da ga je vredno spraviti, in ali so tla takšna, da prenesejo stroje. Objava podaja, kaj se pred odločitvijo preveri, kdaj se spravilo prekine, pod katerimi pogoji se nadaljuje in kaj se med prekinitvijo opravi. Mejnih vrednosti ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira. Glavno vprašanje: Kdaj je treba spravilo zaradi vremena prekiniti in kdaj ga lahko nadaljujemo?
- Praktični odgovori Ali meritve agrometeorološke postaje veljajo tudi za mojo parcelo? Prognostično obvestilo in meritve agrometeorološke postaje opisujeta območje, ne posamezne parcele, zato je treba ugotoviti, koliko se razmere pri nas od njih razlikujejo. Objava podaja postopek primerjave: kaj se meri vzporedno, kje in kdaj, kako se razlika zapiše ter kdaj zadošča meritev postaje in kdaj je treba razmere izmeriti na parceli. Pove tudi, česa ne pokaže. Glavno vprašanje: Kako ugotovim, ali meritve agrometeorološke postaje veljajo tudi za mojo parcelo?
- Praktični odgovori Kdaj smemo na njivo: kako preverimo nosilnost tal? Prehod po premokrih tleh naredi zbitost, ki je v eni sezoni ni mogoče odpraviti, zato je presoja nosilnosti tal opravilo pred opravilom. Objava podaja postopek presoje: iz katere globine se vzame pest tal, kako se preskusi z roko in s hojo, kako se presoja loči po opravilih in kaj se zapiše. Pove tudi, katere meje presoja ne da in zakaj jih ne navajamo. Glavno vprašanje: Kako preverim, ali so tla nosilna dovolj, da smem začeti z delom?
- Praktični odgovori Kako preverimo, ali se rastlinjak na ukrep odzove? Odziv rastlinjaka na ukrep ni trenuten in ni enak v vseh zunanjih razmerah, zato meritev, odčitana takoj po ukrepu, še ne pove, ali sistem deluje. Objava podaja postopek preverjanja: kje se meri, kako se izvede ukrep, dokler se stanje ne ustali, kaj se primerja med conami in v različnih vremenih ter kaj se zapiše. Pove tudi, kdaj meritvi ne smemo zaupati in česa postopek ne pokaže. Glavno vprašanje: Kako preverim, ali se rastlinjak ali drug pokrit objekt na ukrep res odzove?
- Praktični odgovori Organski viri hranil: kako jih upoštevamo? Hranila iz gnoja, komposta in rastlinskih ostankov niso rastlini na voljo takoj in v celoti, zato se v načrt gnojenja vpišejo po drugačnem postopku kot mineralna gnojila. Objava podaja, kaj se o viru zabeleži, kako se ugotovi njegova sestava, koliko prispevka se prizna ter kako se izogne dvojnemu štetju. Pove tudi, katere vrednosti ostajajo neznane in zakaj jih ne navajamo. Glavno vprašanje: Ali se hranila iz gnoja, komposta in rastlinskih ostankov štejejo v načrt gnojenja?
- Praktični odgovori Pogoji na parceli: kaj izmerimo, preden se odločimo za kulturo Ocena parcele je zbir meritev in opažanj, zato je vredna toliko, kolikor je ponovljiva: vsaka ugotovitev mora imeti mesto, datum in razmere, v katerih je bila narejena. Objava podaja, kako se v praksi ugotovijo globina in zgradba tal, odcednost, zbitost, naklon in lega, mesta hladnega zraka, vir vode ter dostop in obračališča, in česa brez pripomočkov ni mogoče ugotoviti. Glavno vprašanje: Kako v praksi ugotovim pogoje na parceli, preden se odločim za kulturo?
- Praktični odgovori Kako si zastavimo primerjavo na njivi, da iz nje kaj izvemo? Razlika v pridelku med dvema deloma parcele še ni dokaz, da jo je povzročil ukrep, ki smo ga preizkusili. Objava podaja postopek, kako se primerjava zastavi vnaprej: kaj je kontrolni pas in kaj ponovitev, kako se določijo meje in vrstni red, kaj se meri na enak način in kaj se zapiše, da izid velja za ugotovitev in ne le za domnevo. Pove tudi, kdaj izida ni mogoče razlagati in česa ni. Glavno vprašanje: Kako zastavim primerjavo dveh postopkov na svoji njivi, da izid lahko štejem za ugotovitev?
- Praktični odgovori Priprava kapljičnega namakanja na zimo: kaj storimo s sistemom? Konec sezone namakanja je opravilo, ne le pospravljanje: voda, ki ostane v ceveh, ob zmrzali sistem poškoduje, usedline pa se med mirovanjem posušijo in zamašijo kapljalnike. Objava podaja postopek pregleda in pospravljanja sistema, shranjevanje premičnih delov, zaščito fiksnih delov in začetek nove sezone. Pove tudi, česa ne navaja in zakaj. Glavno vprašanje: Kaj storim s kapljičnim namakalnim sistemom ob koncu sezone in pred novo?
- Praktični odgovori Priprava parcele za vodenje: meje, vodilne linije in obračališča Vodenje stroja je ponovljivo le toliko, kolikor je ponovljiv zapis parcele. Objava podaja postopek, s katerim se pripravi meja parcele, izbere in zasidra vodilna linija, določijo obračališča ter zabeležijo ovire in izvzeti deli. Pove tudi, kaj se zabeleži, da je linija naslednjo sezono res ista, in kako se ravna ob izgubi korekcijskega signala. Glavno vprašanje: Kako pripravim parcelo za vodenje stroja, da bo delo ponovljivo?
- Praktični odgovori Solata za rezanje: kaj preveriti po prvem rezu? Odrezan posevek solate se ne obnavlja enako po celem delu in ni nujno, da se nadaljnji rezovi splačajo. Objava podaja postopek pregleda po rezu: kaj se pregleda na rastlinah in na odrezani površini, kako se ugotovi, po katerem delu se posevek obnavlja, katere tri odločitve so mogoče in kaj se zapiše. Pove tudi, česa pregled ne pokaže in zakaj višine reza ter števila rezov ne navajamo. Glavno vprašanje: Kako ugotovim, ali se po prvem rezu solato za rezanje splača pustiti rasti ali posevek obnoviti?
- Praktični odgovori Suša ali vročina: kako ugotovimo, kaj posevek omejuje? Suša in vročina rastlino prizadeneta na različna načina in zahtevata različna ukrepa, zato je prvo opravilo ugotoviti, katera od obeh omejitev na enoti prevladuje. Objava podaja postopek: meritve vlage v koreninski coni, meritve temperature v sestoju, čas in kraj pojavljanja znakov ter zapis, ki omogoči primerjavo med sezono in med enotami. Pove tudi, česa postopek ne pokaže. Glavno vprašanje: Kako ugotovim, ali posevek omejuje pomanjkanje vode v tleh ali vročina?
- Praktični odgovori Analiza rastlinskega tkiva: kako odvzamemo vzorec? Ko analiza tal ne pojasni znakov na posevku, pomaga analiza rastlinskega tkiva: pokaže, kaj je rastlina v času odvzema sprejela. Objava podaja, kdaj je tak vzorec smiseln, kateri del rastline se odvzame, kaj se zabeleži in kako se izvid uporabi. Pove tudi, katerih vrednosti ne navaja in zakaj. Glavno vprašanje: Kako odvzamem vzorec rastlinskega tkiva in kaj izvid pokaže?
- Praktični odgovori Zakaj paradižnik ne nastavi plodov in kaj preveriti? Cvetovi so, plodov pa ni – ali pa so plodovi nastavljeni le na spodnjih grozdih, višji pa ostanejo prazni. Vzrok je skoraj vedno v razmerah med cvetenjem in nastavljanjem plodov, zato je treba preveriti dejavnike posebej, preden se ukrepa. Objava podaja postopek pregleda: kaj se pregleda na cvetovih in na rastlini, kaj se izmeri v sestoju in kaj se zabeleži. Pove tudi, česa pregled ne pokaže. Glavno vprašanje: Zakaj paradižnik ne nastavlja plodov, cvetovi pa odpadajo ali ostanejo brez plodov?
- Praktični odgovori Zapleveljenost posevka: kako jo ocenimo in zapišemo? Skupna ocena, da je posevek bolj ali manj zapleveljen, ni podlaga za odločitev, ker je ni mogoče primerjati med deli parcele ali med leti. Objava podaja postopek, s katerim se zapleveljenost oceni na ponovljiv način: kaj se meri, kje se mesta izberejo, kaj se ob tem zabeleži in kako se iz zapisa odloči o ukrepu. Pove tudi, katerih mejnih vrednosti ne navaja in zakaj. Glavno vprašanje: Kako ocenim zapleveljenost posevka tako, da je izid uporaben za odločitev?
- Praktični odgovori Zakaj v tleh zastaja voda: kako to preverimo? Voda, ki na parceli stoji, ima lahko tri različne vzroke: neuravnanost površine, zbito plast v tleh ali lastnost podtalja. Ker se ukrepi med sabo izključujejo, je treba pred odločitvijo vzrok preveriti, ne ugibati. Objava podaja postopek preverjanja s prekopom tal in preizkusom pronicanja, kaj izid pomeni in kdaj ukrep ni več stvar obdelave. Glavno vprašanje: Kako preverim, kaj na parceli povzroča zastajanje vode?
- Praktični odgovori Zračenje pokritega prostora: kdaj odpreti in kdaj zapreti? Zračenje je v pokritem prostoru dnevna odločitev in ne lastnost prostora: od njega sta odvisna temperatura in vlaga v sestoju, zato se odločitev sprejme po meritvah, ne po navadi. Objava podaja postopek: kaj se meri, kje in kdaj, kako se med dnem odloči o odpiranju in zapiranju ter kaj se ob tem zapiše. Pove tudi, česa postopek ne pokaže. Glavno vprašanje: Kako se odločim, kdaj pokrit prostor zračiti in kdaj ga zapreti?
- Praktični odgovori Dron nad posevkom: let in nanašanje nista isto dovoljenje Dovoljenje za let in dovoljenje za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev sta dve različni stvari. Objava povzema, kaj po preverjenih virih določa 31. člen ZFfS-1 skupaj z novelo ZFfS-1A, kaj velja za letenje, kaj za opazovanje in kartiranje ter kaj je treba pred vsako uporabo preveriti pri PISRS, UVHVVR in pristojnem letalskem organu. Glavno vprašanje: Katero dovoljenje potrebujem za delo z dronom nad posevkom?
- Praktični odgovori Izklop sekcij: kaj mora podpirati stroj Izklop sekcij deluje le, če funkcijo podpirajo vse vključene komponente: terminal, krmilnik, priključek in senzorji. Objava podaja postopek preverjanja pred nakupom ali nadgradnjo, preizkus na parceli in meje, za katere se izkaže, da funkcija ne prinese ničesar. Zapis »ISOBUS« na opremi sam po sebi ne pomeni, da je funkcija na voljo. Glavno vprašanje: Kaj je treba preveriti, da izklop sekcij na obstoječem stroju res deluje?
- Novosti v pridelavi Kaj robotsko okopavanje spremeni pri oskrbi posevka Presoja robotskega okopavanja po merilih, ki jih uporabljamo za vsako tehnologijo: kaj rešitev meri, kaj izvede, kako zrela je, kje je primerna, katere so omejitve ter kaj dokazi povedo in česa ne. Izrecno ločimo samostojnega robota od traktorskega priključka, saj so omejitve pri obeh različne. Glavno vprašanje: Kaj robotsko okopavanje spremeni pri oskrbi posevka?
- Praktični odgovori Kalivost semena: kako jo preverimo pred setvijo Kalivost je le eden od vzrokov neizenačenega vznika. Objava podaja, kaj se preveri na partiji semena, kako se izvede preizkus od odvzema vzorca do štetja vznika ter kaj izid pove in česa ne. Pove tudi, kateri podatki so potrebni za prilagoditev gostote setve in kaj se zapiše za primerjavo v naslednji sezoni. Glavno vprašanje: Ali je kalivost partije semena mogoče preveriti pred setvijo?
- Praktični odgovori Kam postaviti senzor vlage v tleh Senzor vlage v tleh da uporabno meritev le, če je pravilno nameščen in pravilno razložen: izbrano mesto mora predstavljati parcelo, merilna plast pa koreninsko plast posevka. Objava podaja postopek izbire mesta, merjenje po globinah, preverjanje smiselnosti meritve in prehod od meritve do odločitve o namakanju. Glavno vprašanje: Kam postaviti senzor vlage v tleh?
- Novosti v pridelavi Karta pridelka: kdaj ji lahko verjamemo Karta pridelka je uporabna le, če je merilnik kalibriran in so podatki očiščeni. Objava pokaže, kaj je treba preveriti pred odločitvijo o naslednji sezoni: enote, vpliv vlage, dele parcele z nejasno meritvijo in povezavo z vzorčenjem tal. Pove tudi, česa karta ne dokaže – korelacije ni mogoče brati kot vzroka. Glavno vprašanje: Kdaj je karta pridelka dovolj zanesljiva za odločitev o naslednji sezoni?
- Primerjave Mehansko okopavanje ali ciljno škropljenje Primerjava mehanskega okopavanja in ciljnega škropljenja proti plevelu: kaj zahteva vsak postopek, kaj odloča o izvedbi, kje so omejitve in kdaj je primeren eden oziroma drugi. Trditve proizvajalca o zaznavanju so označene kot trditve proizvajalca; prihrankov in stroškov objava ne navaja. Glavno vprašanje: Kdaj se odločimo za mehansko okopavanje in kdaj za ciljno škropljenje?
- Praktični odgovori Neenakomeren vznik koruze Neenakomeren vznik koruze je treba preverjati po vrstnem redu: od zapisa o setvi in podatkov o semenu prek vlage v setveni plasti, globine setve in stika semena s tlemi do skorje, temperature in poškodb. Objava podaja postopek preverjanja, ukrepe za tekočo sezono in spremembe za naslednjo setev. Glavno vprašanje: Zakaj je vznik koruze neenakomeren?
- Primerjave Neposredna setev ali presajanje čebule Primerjava neposredne setve in presajanja čebule: kaj vsak postopek zahteva, kako obremeni delo in material, kje so omejitve in tveganja ter pogojen sklep, ki pove, kdaj je kateri postopek primeren. Primerjava ne navaja cen, donosnosti in ur dela, ker zanje ni preverjenih virov. Glavno vprašanje: Neposredna setev ali presajanje čebule?
- Primerjave Vodna bilanca ali senzor vlage v tleh Primerjava dveh poti do odločitve o namakanju: načrtovanja iz vodne bilance in neposredne meritve vlage v tleh. Kaj vsak pristop zahteva, kje se prekrivata in dopolnjujeta, katere so omejitve ter kateri pogoj odloči, kdaj zadošča eden in kdaj je treba oba. Glavno vprašanje: Ali namakanje načrtujemo iz vodne bilance ali iz meritve vlage v tleh?
Kaj pomenijo tipi objav
- Praktični odgovori – Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.
- Primerjave – Izbira med postopki na podlagi pogojev, v katerih se prideluje.
- Novosti v pridelavi – Presoja nove tehnologije in kakovosti dokazov za njo.
Filtri po tipu objave: ločenih strani po tipu ni. Tip je oznaka na kartici, ker bi vsak tip potreboval dovolj lastne uvodne vsebine, da bi bil samostojna stran smiselna. Tudi kadar bi se filtriranje izvedlo na isti strani s poizvedbenim parametrom, taka kombinacija ne sme postati indeksabilen URL.