Kalivost semena: kako jo preverimo pred setvijo

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za lastno preverjanje kalivosti partije semena v pridelavi na prostem in v zavarovanem prostoru. Uradnega preskušanja kakovosti semena ne opisuje in ga ne nadomešča.
• Preizkus v tej obliki pokaže le, kolikšen del semen iz odvzetega vzorca v danih razmerah vznikne. Ne dokaže, kako se bo ista partija obnesla v konkretnih tleh: ob skorji, v hladni ali presuhi setveni plasti, v določeni globini setve ali ob škodljivcih.
• Predpostavlja, da je partija znana in da je o njej na voljo vsaj podatek o shranjevanju. Če oznake partije ni, je to prva ugotovitev preverjanja in ne vzrok neizenačenega vznika.
• Številk namerno ne navajamo. Velikosti vzorca, števila ponovitev, trajanja preizkusa, razmer po kulturah in mejne kalivosti v repozitoriju nimamo s preverjenim virom, zato so te vrednosti zapisane v razdelku o tem, kar še ni pripravljeno.
• Izid velja za razmere, v katerih je bil preizkus izveden. Preizkus, izveden v drugačnih razmerah, ni primerljiv s prejšnjim, tudi če se ponovi.

Glavni vodič: tehnologija Priprava semena in sadilnega materiala Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj je kalivost le eden od vzrokov neizenačenega vznika

Neizenačen vznik pomeni, da na isti njivi hkrati vidimo dele z gostim sklopom in dele, kjer rastline manjkajo ali zaostajajo v rasti. Vzrokov je več in se pogosto prekrivajo: priprava tal in skorja, vlaga v setveni plasti, globina setve in stik semena s tlemi, pleveli ter škodljivci. Kalivost partije je med njimi le eden.

Razlika se pogosto pokaže že v razporeditvi. Slaba kalivost deluje po celotni njivi razmeroma enakomerno: rastlin je premalo povsod, ne pa v otočkih. Vzroki v tleh, vodi in izvedbi setve se kažejo po delih njive – ob robu, na zbitem delu, v delu, kjer voda zastaja. Vrstni red izločanja vzrokov je opisan pri težavi neizenačen vznik in v vodiču Priprava tal.

Kalivost je zato treba preveriti, ne smemo pa je vzeti za edini vzrok: če je kalivost dobra, vznik na njivi pa slab, je treba iskati naprej; če je vznik slab po celotni njivi, je partija prvi sum.

Kaj preverimo na partiji, preden se lotimo preizkusa

Preizkus ima smisel le, če vemo, katero partijo preizkušamo in kako je bila shranjena. Pred odvzemom vzorca zberemo:

• oznako partije in izvor – kdo je seme pridelal oziroma pripravil in katera partija je. Brez tega izida ni mogoče povezati s semenom, ki bo posejano;
• deklarirano kalivost in čas, ko je bila določena – zapišemo, za katero partijo velja in kdaj je bila določena; podatek, določen pred več leti, ni enako uporaben kot svež;
• način shranjevanja – vlaga, temperatura, trajanje in vsaka sprememba, opažena med shranjevanjem. Seme, shranjeno v drugačnih razmerah od načrtovanih, se obravnava kot seme z vrzeljo v podatkih, tudi če je videti nepoškodovano (glej Priprava semena in sadilnega materiala);
• ali je seme iz iste partije kot prejšnje leto – ostanki iz prejšnje sezone so bili shranjeni dlje in v razmerah, ki jih nismo spremljali. Za take ostanke je preizkus bolj smiseln kot za sveže kupljeno seme.

Če podatka o partiji ni, je to prva ugotovitev preverjanja in ne vzrok: preizkusa na neznanem vzorcu brez zapisa razmer ni mogoče uporabiti za nič drugega kot za grobo orientacijo.

Preizkus v praksi, korak za korakom

• Odvzem reprezentativnega vzorca. Vzorec se odvzame iz več mest posode in ne z vrha, kjer je lahko drobir. Če je partija v več vrečah ali posodah, se vzame iz vsake. Odvzeti deli se zmešajo, iz mešanice pa se vzame del za preizkus.
• Enakomerno vlažna podlaga. Podlaga mora biti enakomerno vlažna, ne premočena in brez stoječe vode. Presuha podlaga seme ustavi, premočena ga lahko uniči; če se posuši, izid ne pove več o kalivosti, ampak o razmerah.
• Enake razmere skozi celoten preizkus. Vsi deli preizkusa morajo biti ves čas v isti temperaturi, enaki svetlobi oziroma temi in z enakim dostopom zraka. Preizkusa ne postavljamo na neposredno sonce, na vir toplote ali v prostor z močnim nihanjem temperature.
• Zapis uporabljene količine semen. Zapišemo, koliko semen je bilo uporabljenih. Brez tega podatka preizkus ne da rezultata, ampak le vtis.
• Štetje vznika več dni. Vznik se šteje več dni, ne le enkrat. Pri vsakem štetju zabeležimo, kaj je vzniknilo: normalno razvita rastlina s korenino in poganjkom se šteje drugače kot klica brez korenine ali poškodovana rastlina. Seme, ki kali, a ne razvije korenine, na njivi praviloma propade.
• Ponovitev pod enakimi razmerami. Če preizkus ponovimo, ga ponovimo na enak način in v enakih razmerah; preizkusa, izvedenega drugače, z izidom prejšnjega ni mogoče primerjati.

Kaj izid pomeni in česa ne

Izid preizkusa je delež: kolikšen del semen iz tega vzorca je v teh razmerah vzniknil. To je vse, kar preizkus pove. Česa ne pove:

• kako se bo ista partija obnesla v konkretnih tleh – v presuhi ali hladni setveni plasti, pod skorjo, v zbitih tleh in ob škodljivcih. Ti dejavniki odločajo o vzniku na njivi pogosto bolj kot kalivost (glej Neenakomeren vznik koruze);
• vitalnosti semena – kalivost ne pove, kako hitro in kako močno bo rastlina rasla, ko bo v tleh manj vode ali bo vreme hladnejše;
• zdržljivosti med shranjevanjem – kako se bo partija obnesla po nadaljnjih mesecih shranjevanja, iz preizkusa ni razvidno;
• uradnega preskušanja kakovosti semena – lasten preizkus ni uradno preskušanje in ga ne nadomešča.

Dva preizkusa iste partije v različnih razmerah nista dokaz, da se je kakovost semena spremenila; pokažeta le, da razmere niso bile enake.

Kaj storimo z izidom

Izid sam ne pove, koliko semena posejati. Za preračun potrebujemo ciljno gostoto, maso semena, kalivost in število kalivih semen, potrebnih za ciljno gostoto. Iz teh podatkov se izračuna količina semena za posejano površino; samega izračuna in vrednosti tu ne navajamo, ker so vezani na kulturo, sorto, razmere in partijo.

Gostota setve ali sajenja se izmerjeni kalivosti prilagodi in ne ostane nespremenjena; kako se o gostoti odloča, je opisano v vodiču Uravnavanje gostote posevka. Če je izid slabši od pričakovanega, se količina semena poveča ali se partija nadomesti. Če je izid dober, vznik na njivi pa slab, vzroka ne iščemo v semenu, ampak v tleh, vodi, globini setve in škodljivcih. Odločitev, da se seme uporabi kljub slabšemu izidu, se zapiše z razlogom.

Kaj zapišemo in zakaj

Zapis je tisto, kar preizkus spremeni iz poskusa v podatek. Zapišemo partijo, datum preizkusa in razmere (kje, pri kakšni temperaturi, v svetlobi ali temi, na kakšni podlagi), uporabljeno količino semen, vznik po posameznih štetjih z opombo o tem, kaj je vzniknilo, in izračunan delež po enakem računu pri vsakem preizkusu.

Zapišemo tudi, kaj je bilo posejano in kakšen je bil vznik na njivi: meritev po vzniku na več mestih in po delih parcele pokaže razliko med izidom preizkusa in razmerami na njivi. Zapis se opravi tudi takrat, ko izid ni bil dober; primerjava v naslednji sezoni je mogoča le, če sta zapisana tako postopek kot izid. Kalivost je pri tem le eden od pogojev za dober vznik – priprava setvišča, pleveli in škodljivci so opisani v vodniku Preventiva v varstvu rastlin.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene številke ni v besedilu. Velikosti vzorca, števila ponovitev, trajanja preizkusa, razmer po kulturah, mejne kalivosti in vrednosti, pri katerih je treba gostoto setve prilagoditi, nismo navedli, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Uradnega preskušanja kakovosti semena ta objava ne opisuje. Ker zanj ni preverjenega vira, ni navedeno niti, kdo ga izvaja, niti kateri pogoji zanj veljajo; opisano je le, kako se lasten preizkus izvede ponovljivo in zapiše.
• Vira o preizkusu kalivosti v repozitoriju ni. Zato ta objava ne navaja nobenega vira in se sklicuje le na postopke iz vodičev Priprava semena in sadilnega materiala ter Uravnavanje gostote posevka; preostale vrzeli ostajajo odprte.

Pogosta vprašanja

Ali je lasten preizkus kalivosti dokaz, da je seme dobro?

Ne. Preizkus pove, kolikšen del semen iz odvzetega vzorca v razmerah, v katerih je potekal, vznikne. Ne pove, kako se bo ista partija obnesla v konkretnih tleh, v suši, pod skorjo ali ob škodljivcih, in ne meri vitalnosti semena. Tudi uradnega preskušanja kakovosti semena ne nadomešča. Uporaben je kot podatek za odločitev o količini semena in kot izhodišče za primerjavo z vznikom na njivi.

Koliko semen moram uporabiti v preizkusu in kolikokrat ga ponoviti?

Teh številk v tej objavi ne navajamo, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Ne glede na količino pa velja: vzorec, odvzet z enega mesta posode, opisuje to mesto in ne partije, zato se odvzame iz več mest, vsak ponovljen preizkus pa mora potekati v enakih razmerah kot prvi. Če je izid odločilen za količino semena, je smiselno preverjanje ponoviti ali ga prepustiti preskušanju kakovosti semena.

Na kakšni podlagi naj izvedem preizkus?

Vrsta podlage v tej objavi ni predpisana, ker zanjo ni preverjenega vira. Pomembnejše od izbire materiala je, da je podlaga enakomerno vlažna, brez stoječe vode, in da so razmere skozi celoten preizkus enake. Če se podlaga med preizkusom posuši ali se temperatura spreminja, izid ne pove več o kalivosti partije, ampak o razmerah, v katerih je preizkus potekal.

Sorodne težave

• Neizenačen vznik posevka

Naslednje opravilo

Preverite podatke o partiji in o shranjevanju, izvedite preizkus po korakih iz te objave ter ga zapišite skupaj z uporabljeno količino semen in vznikom. Izid nato primerjajte z vznikom na njivi; postopek za preverjanje vznika je opisan v članku Neenakomeren vznik koruze, zahteve do materiala pa v vodiču Priprava semena in sadilnega materiala.