Preventiva v varstvu rastlin

Namen vodnika

Namen vodnika je zmanjšati potrebo po ukrepanju, preden se težava pojavi, in pokazati, kako se iz opažanja pride do utemeljene odločitve. Vsebin o fitofarmacevtskih sredstvih vodnik ne navaja: registracije, odmerki in karence se preverijo pri uradnem viru.

Koraki

1. Zmanjšamo možnosti za pojav težave. Preventiva se začne pri načrtu pridelave: kolobar, izbira kulture in sorte, čas in gostota setve, obdelava tal in oskrba posevka. Kar je v načrtu napačno, se pozneje ne da popraviti s tretiranjem.
2. Uredimo kolobar in predposevek. Zamenjava kultur na isti površini prekine razvoj organizmov, ki so vezani na določeno kulturo. Kolobar se načrtuje za več let vnaprej, ne sproti.
3. Spremljamo posevek. Redno opazovanje mora biti zapisano: datum, del parcele, kaj je vidno in v kakšnem obsegu. Brez zapisa se ne da vedeti, ali se stanje slabša ali izboljšuje.
4. Opažanje ločimo od vzroka. Znak je tisto, kar vidimo. Vzrok je tisto, kar ga povzroča. Isti znak ima lahko več vzrokov, zato se vzroke izloča po vrsti.
5. Preverjeno in nepreverjeno ločimo tudi v zapisu. Ob vsakem sumu se zapiše, kaj je bilo preverjeno in kaj ostaja neznano. Ukrep brez preverjenega vzroka je ugibanje.
6. Pred ukrepom preverimo pogoje in uradne omejitve. Če je ukrep s fitofarmacevtskim sredstvom, se pred nanosom preverijo registracija za kulturo in organizem, dovoljen odmerek, karenca in pogoji nanosa.

Preventiva je cenejša od zatiranja

Večino težav v posevku je lažje preprečiti kot odpraviti. Preventiva se zato ne začne na njivi, ko se težava že vidi, ampak pri načrtu pridelave. Kar je v načrtu napačno, pozneje ni popravljivo s tretiranjem.

Preventivni ukrepi so povezani in se ne obravnavajo posamično:

• kolobar zamenjuje rastlinske skupine na isti površini in prekine življenjske cikle organizmov, ki so vezani na določeno kulturo;
• predposevek spreminja stanje tal, vlago in ostanke rastlin, s tem pa tudi razmere za naslednjo kulturo;
• izbira sorte in sadilnega materiala vpliva na občutljivost na bolezni in na čas zorenja;
• gostota in enakomernost posevka vpliva na to, koliko prostora in svetlobe ostane za plevele;
• obdelava tal in oskrba vpliva na skorjo, zbitost in razvoj korenin.

Kolobar in predposevek

Kolobar je načrt, ki velja več let. Sestavi se tako, da se na isti površini izmenjujejo kulture, ki se med sabo razlikujejo po koreninskem sistemu, času rasti in potrebah po hranilih, ter da med posameznimi pridelki iste skupine preteče dovolj časa. Podrobna pravila za posamezno kulturo v tem vodniku niso navedena, ker zanje nimamo preverjenega vira; načrt kolobarja je zato treba preveriti s strokovno službo.

Predposevek vpliva na naslednjo kulturo na več načinov:

• pušča različno količino rastlinskih ostankov, ki vplivajo na obdelavo tal in na zavetje organizmov;
• porablja ali pušča vodo v tleh v času, ko je naslednja kultura ne potrebuje;
• lahko deluje kot past za škodljivce ali, nasprotno, kot njihov vir.

Spremljanje posevka

Spremljanje je opazovanje z zapisom. Petnajstminutni ogled brez zapisa ni spremljanje, ker se iz njega ne da sklepati o smeri sprememb. Pri vsakem obhodu se zapiše:

• datum in del parcele (ne le parcela kot celota);
• kaj je vidno: vrsta rastline, obseg, ali je enakomerno ali v otočkih;
• kje na rastlini se znak pojavlja (spodnji ali zgornji listi, koreninski vrat, plodovi);
• vreme v dneh pred obhodom: dež, suša, vročina, veter, pozeba.

V pomoč so tudi javna obvestila in meritve. Javna služba za varstvo rastlin spremlja in napoveduje pojav bolezni in škodljivcev ter objavlja prognostična obvestila; podatki agrometeorološke mreže so dostopni prek portala AGROMET (glej vire). Ta obvestila povedo, kaj je v določenem obdobju pričakovati v okolju, ne pa, kaj je na naši parceli. Za plevele, ki jih obvestila ne napovedujejo, je zapis po delih parcele še pomembnejši; kako se zapleveljenost oceni in zapiše, je opisano v objavi Zapleveljenost posevka: kako jo ocenimo in zapišemo?.

En simptom ni diagnoza

Rumenenje listov, prazna mesta v vrsti ali zaostala rast so znaki. Vsak od njih ima več možnih vzrokov, ki segajo od prehrane in vode prek tal do bolezni in škodljivcev. Zato ukrep sledi šele potem, ko so vzroki izločeni po vrsti:

1. Znaki – kaj vidimo ali izmerimo.
2. Možni vzroki – kaj vse bi lahko bilo.
3. Preverjanje – kaj naredimo, da vzrok izključimo ali potrdimo.
4. Ukrep – kaj in kdaj ukrenemo, če je vzrok potrjen.

Če vzroka ni mogoče ugotoviti na terenu, je treba vključiti strokovno pomoč (laboratorijsko preverjanje, determinacija organizma). Tretiranje na slepo porabi denar, ne odpravi vzroka in lahko poslabša stanje.

Fitofarmacevtska sredstva: uradni podatki, ne izmišljeni

Ta vodnik ne navaja imen sredstev, odmerkov, karenc in registracij. Razlog je preprost: ti podatki se spreminjajo in veljajo le za določeno kulturo, organizem in čas. Pred vsakim tretiranjem je treba pri uradnem viru preveriti:

• ali je sredstvo dovoljeno za kulturo, ki jo pridelujemo, in za organizem, ki ga zatiramo;
• kateri odmerek je dovoljen v naših razmerah in ali je dovoljena večkratna uporaba;
• kolikšna je karenca in kdaj se sme pridelek spraviti;
• kateri pogoji veljajo za nanos: vreme, veter, temperatura, zaščita okolice in vodnih virov;
• katere so zahteve za zaščito izvajalca in za ravnanje z ostanki ter embalažo.

Vsebin o fitofarmacevtskih sredstvih brez preverjenega uradnega vira ne objavljamo. Dokler uradni vir ni naveden v tem vodniku, mora bralec podatke poiskati pri pristojnem organu in pri javni službi za varstvo rastlin.

Pogoste napake

• Ukrep brez preverjenega vzroka: tretiranje ali gnojenje na podlagi enega samega vidnega znaka.
• Sklepanje iz znaka, ki je posledica, ne vzroka: uvelost listov je pogosto že posledica suše.
• Iskanje vzroka le na rastlini, brez pregleda tal, korenin in vremenskih razmer.
• Zapis brez datuma in brez dela parcele, zato iz njega ni mogoče sklepati o smeri sprememb.
• Ponovitev iste kulture na isti površini več let zaporedoma.
• Prenašanje odmerkov, karenc in imen sredstev z druge kulture ali iz tujih virov.

Od česa je priporočilo odvisno

Priporočila iz tega vodnika ni mogoče prenesti na druge razmere brez podatkov, ki so našteti spodaj. Kjer podatka ni, priporočila ne navajamo.

• Izbira ukrepa: odvisna je od tega, kateri organizem je bil ugotovljen, in od razvojne faze posevka.
• Registracije, odmerki in karence fitofarmacevtskih sredstev: veljajo za določeno kulturo, organizem in čas; v vodniku jih zato ne navajamo.
• Pragovi za ukrepanje: odvisni so od kulture, razvojne faze, vremena in obsega pojava; vodnik bralsko ne navaja številk brez vira.
• Primernost kolobarja: odvisna je od kulture, tipa tal in namena pridelka.

Povezane kulture in težave

Kulture

• Čebula Čebula je zelenjadnica, pri kateri namen pridelka – mlada čebula in čebulček ali čebulice za skladiščenje – določi čas spravila in ravnanje po njem. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali presajanje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Česen Česen je zelenjadnica, pri kateri o izidu pridelave najbolj odločita izbira in zdravje sadilnega materiala ter oblika, ki ji ustreza čas sajenja. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro materiala, kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost ter sušenje in shranjevanje pridelka.
• Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
• Paradižnik Paradižnik pridelujemo na prostem ali v zavarovanem prostoru, in način pridelave bistveno spremeni oskrbo, varstvo in spravilo. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sort in sadik, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo rastline, varstvo, spravilo, kakovost plodov in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Solata Solata je zelenjadnica kratke rastne dobe, pri kateri se tehnologija razlikuje glede na to, ali pridelujemo glave, listno solato ali mlado solato za rezanje. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Korenje Korenje je zelenjadnica, pri kateri pridelek nastane v tleh, zato sta zgradba tal in oskrba posevka med rastjo odločilni za obliko in kakovost korena. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Fižol Fižol je stročnica, ki živi v simbiozi z bakterijami, ki vežejo dušik, zato se njegova pridelava po umestitvi v kolobar in po prehrani razlikuje od večine drugih vrtnin. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, oporo, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo stročja in zrna, kakovost ter shranjevanje.

Težave

• Pleveli v posevku V vrsti in med vrstami rastejo rastline, ki jih nismo posejali. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno s preventivnimi: kolobar, gostota posevka in mehanska oskrba.
• Neizenačen vznik posevka Rastline vznikajo v skupinah, deli vrste pa ostanejo prazni. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno z odločitvijo o dopolnitvi posevka.