Česen

Skupina: Zelenjadnice Latinsko ime: Allium sativum Tudi: jesenski česen, spomladanski česen, strok česna

Razmere pridelave

Izberite razmere, v katerih pridelujete. Prikazani bodo razdelki, ki veljajo za izbrano kombinacijo; skupni deli navodil ostanejo vidni ves čas. Razmer ni treba izbrati – brez izbire so prikazana vsa navodila.

Način pridelave

Ali se prideluje na prostem ali v zavarovanem prostoru.

Ne omejujemPridelava na prostemNavodila v tem vodiču veljajo za pridelavo česna na prostem. Bistveno se pri tem spremeni troje: tla morajo biti pripravljena tako, da strok preživi obdobje do vznika in da v njih voda ne zastaja; čas in globina sajenja sta odvisna od oblike in od razmer na legi; oskrba med rastjo je omejena predvsem na zatiranje plevelov in na preprečevanje poškodb, ker je česen v začetni rasti slabo konkurenčen. Zato so s tem načinom vezani razdelki o pripravi tal, o setvi ali sajenju in o oskrbi posevka.

Namen pridelka

Za kaj je pridelek namenjen; to spremeni čas spravila in ravnanje po njem.

Ne omejujemZa svežo poraboPridelek je mlad česen, namenjen takojšnji porabi. Ker stroki v tem času še niso dozoreli in ker se tak pridelek ne suši in ne shranjuje, so merila predvsem zunanji videz, svežina in nepoškodovanost. Zato je s tem namenom vezan razdelek o pridelku in kakovosti, kjer so zbrana merila in način njihovega ugotavljanja.Za daljše shranjevanjePridelek so dozoreli stroki, namenjeni daljšemu shranjevanju. Merila so popolna zrelost, cela in zaprta ovojnica, zdravi stroki in stanje, ki prenese sušenje; ker se kakovost v celoti pokaže šele v shrambi in ker so izgube odvisne od pogojev, je s tem namenom vezan razdelek o shranjevanju. Ves postopek – od izbire materiala do sušenja – je treba načrtovati vnaprej, ker se napake pokažejo šele pozneje.

Namen pridelave

Česen pridelujemo z dvema različnima namenoma, in razlika med njima določi čas spravila in ravnanje s pridelkom:

• mlad česen – pridelek, spravljen pred popolno zrelostjo, ko so ovojni listi še zeleni in stroki še niso popolnoma oblikovani. Merila so svežina, čist videz in nepoškodovanost; pridelka ni treba pripravljati na sušenje in shranjevanje, ker gre v porabo kmalu po spravilu.
• dozoreli stroki za daljše shranjevanje – merila so popolna zrelost, cela in zaprta ovojnica, zdravje strokov in stanje, ki prenese sušenje. Pridelek se po spravilu suši oziroma utrjuje in šele nato shrani. Kakovost se v celoti pokaže šele med shranjevanjem: glavica, ki je bila ob spravilu videti dobra, se lahko v shrambi kvari, če ovojnica ni bila zaprta ali če je bila poškodovana.

Zimska in spomladanska oblika. Česen se prideluje v obliki, ki ji ustreza čas sajenja: zimska oblika se sadi pred zimo in rastlina prezimuje na površini, spomladanska oblika pa se sadi spomladi. Razlika med njima ni le v koledarju:

• prezimovanje je pri zimski obliki tveganje, ki ga je treba upoštevati pri izbiri lege, tal in globine sajenja;
• dozorevanje oblik ni enako, zato je treba namen pridelka uskladiti z obliko, ki ji razmere na legi ustrezajo;
• izbira materiala je zato odločitev o obliki in ne le o sorti: material, ki ni primeren za čas sajenja, v naših razmerah ne da pričakovanega pridelka.

Predelava česna v izdelek (sušenje v prah, vloževanje, predelava v pripravke) sodi na predelava.si in ni tema tega portala.

Kaj iz namena izhaja. Namen in obliko je treba določiti pred sajenjem, ker:

• izbira sadilnega materiala je odvisna od oblike in od namena pridelka;
• čas in globina sajenja sta odvisna od oblike in od razmer na legi;
• prehrana, zlasti zadnja dodelitev dušika, vpliva na to, ali pridelek dozori in kako se obnese v shrambi;
• čas spravila je pri mladem česnu usmerjen v uporabno velikost, pri shranjevanju pa v popolno zrelost;
• ravnanje po spravilu se razlikuje: pri shranjevanju je sušenje samostojno opravilo, pri mladem česnu pa je treba predvsem preprečiti poškodbe in ohraniti svežino.

Namen pridelave vpliva tudi na to, koliko tveganja je sprejemljivega: pri pridelavi za shranjevanje je vsaka poškodba dražja, ker se v shrambi pokaže kot izguba, pri kateri ni popravka.

Pridelovalne zahteve

Tla. Česen ima plitev in razmeroma redek koreninski sistem, zato je bolj kot večina poljščin odvisen od stanja zgornjega sloja tal. Uspeva na rahlih, strukturnih in dobro odcednih tleh; slabo prenaša zbita tla, tla, ki se po dežju sprimejo v skorjo, in zastajanje vode; kaj storiti, ko voda zastaja, opisuje težava Zastajanje vode v tleh. V zbitih in premočenih tleh se stroki slabše razvijajo, pogostejše je gnitje, ob spravilu pa se pokažejo tudi deformirani stroki in ovojnica, ki se ne zapre.

Zakislost tal. Reakcija tal (kislost) vpliva na to, kako dosegljiva so hranila, in na razmere za razvoj bolezni v tleh. Podatka o primernem območju ta vodič ne navaja, ker ga je treba vzeti iz analize tal in iz vira za naše razmere; brez analize ni mogoče odgovoriti, ali je površina za česen brez omejitev primerna.

Podnebje in hladno obdobje. Česen potrebuje hladno obdobje za normalen razvoj in nato toploto za dozorevanje. Zato je pri zimski obliki odločilno, ali rastlina prezimovanje preživi brez poškodb; tveganje za to je odvisno od razmer na legi, od utrjenosti rastline, od tega, kako zamrznjena so tla, in od tega, ali je snežna odeja. Pri spomladanski obliki se vprašanje prezimovanja ne pojavi, zato pa je treba upoštevati, da rastlina potrebuje ustrezne razmere v obdobju, v katerem raste.

Občutljive faze. Po pomembnosti so to: vznik in ukoreninjenje (vlaga v tleh, skorja, izrivanje z mrazom pri zimski obliki), prezimovanje, rast listov in nastavljanje strokov (voda, hranila, pleveli) ter dozorevanje in sušenje pred spravilom (prekinitev oskrbe z vodo, vreme ob spravilu). Ukrep v občutljivi fazi ima večji učinek kot enak ukrep v drugem obdobju.

Omejitve. Če je bil česen na površini več let zapored ali če so v tleh bolezni in škodljivci, ki se ohranjajo v tleh in na ostankih, se možnosti ukrepanja med rastjo zmanjšajo in izid je slabši ne glede na oskrbo. Prav tako se izid poslabša na površini, kjer prevladujejo trdovratni pleveli, ker je česen v začetni rasti med najmanj konkurenčnimi kulturami. Brez pregleda površine in po potrebi analize tal ni mogoče odgovoriti, ali je površina primerna.

Izbira sort in sadilnega materiala

Pri česnu je izbira sadilnega materiala najpomembnejša posamična odločitev v celotnem ciklusu. Česen se ne prideluje iz semena, ampak iz strokov prejšnjega pridelka. Z materialom se zato prenašajo bolezni in škodljivci, ki se v stroku ohranijo tudi takrat, ko je glavica na videz zdrava. Te napake pozneje ni mogoče popraviti z gnojenjem, namakanjem ali varstvom: rastlina, ki je bila okužena že ob sajenju, ostane okužena ves čas rasti, pridelek pa se pokvari še v shrambi. Uporaba nepreverjenega materiala (lastnega pridelka brez pregleda ali česna iz trgovine za prehrano) je zato najpogostejši izvor težav pri česnu.

Katera merila odločajo pri izbiri:

1. Oblika materiala – ali gre za material za jesensko ali za spomladansko sajenje. Material mora ustrezati času sajenja in razmeram na legi; če se oblika in termin ne ujemata, rastlina ne more izkoristiti razpoložljivega obdobja.
2. Zdravstveno stanje strokov – ali je material iz preverjenega pridelka, ali so stroki čvrsti, ali je ovojnica na stroku cela, ali so vidni znaki bolezni (pegavost, gnitje, brazdanje) in ali stroki niso izsušeni. To je merilo, ki ga ni mogoče nadomestiti z ničimer drugim.
3. Sorta in njene lastnosti – namen pridelka (shranjevanje ali sveža poraba), čas dozorevanja in shrambna sposobnost. Podatek je treba vzeti iz uradnega razvida sort in iz strokovne literature za vsako sorto posebej; neposredno primerljivih podatkov med sortami brez vira ne navajamo.
4. Kaliber in izenačenost strokov – izenačen material daje izenačen posevek in olajša oskrbo; kaliber vpliva tudi na to, koliko materiala je potrebnega za posamezno površino. Vrednosti ta vodič ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira.
5. Izvor in sledljivost materiala – kje je bil pridelan, v katerih razmerah in kako je bil shranjen pred sajenjem. Brez tega podatka ni mogoče presoditi tveganja za prenos bolezni.

Kateri podatki so potrebni za odločitev. Za odgovorno odločitev o sadilnem materialu je treba imeti: podatek o obliki materiala in o namenu pridelka, podatek o zdravstvenem stanju strokov in o izvoru pridelka, podatek o sorti oziroma o lastnostih materiala (dozorevanje, shrambna sposobnost), podatek o kalibru in izenačenosti strokov ter oceno razmer na lastni površini (tla, odcednost, prezimovanje, pritisk bolezni). Če kateri od teh podatkov manjka, odločitve ni mogoče utemeljiti. Postopek priprave materiala pred sajenjem in podatki, ki jih je treba zbrati, so obdelani v Pripravi sadilnega materiala.

Koliko materiala. Količina sadilnega materiala na površino je odvisna od gostote sajenja, od kalibra strokov in od mase posameznega stroka; brez teh podatkov in brez vira je ni mogoče navesti. Prav tako ni mogoče navesti velikosti strokov, ki naj bi jih uporabili, ker so priporočila odvisna od namena in od razmer.

Dve vprašanji, na kateri je treba odgovoriti pred nakupom: ali material ustreza obliki, ki jo zahteva naš čas sajenja, in ali je njegovo zdravstveno stanje preverjeno. Če na drugo vprašanje ni odgovora, je vsaka nadaljnja odločitev tvegana.

Kolobar in predposevek

Pravila, ki veljajo ne glede na razmere:

• česna ne sadimo za česen niti za drugimi vrstami iz iste skupine (čebula, por, drobnjak in druge sorodne vrste), ker si delijo bolezni in škodljivce, ki se ohranjajo v tleh in se prenašajo tudi s sadilnim materialom;
• izogibamo se zaporedju s kulturami, ki puščajo tla zbita, in s kulturami, ki se spravijo prepozno; pri zimski obliki je to še pomembnejše, ker mora biti površina pripravljena pred obdobjem, ko se tla ohladijo;
• predposevek naj zapusti tla rahla in razmeroma čista od plevelov, ker je česen v začetni rasti slabo konkurenčen;
• ostanke predposevka obravnavamo tako, da v njih ne prezimijo bolezni in škodljivci.

Ugodni predposevki. Ugodne so kulture, ki se spravijo dovolj zgodaj, puščajo strukturna tla in ne puščajo trdovratnih plevelov. Vsak predposevek je treba presoditi po dveh vprašanjih: kaj pušča v tleh in na površini ter kdaj sprosti površino.

Česen kot predposevek. Česen se spravi razmeroma zgodaj in za seboj ne pušča veliko rastlinskih ostankov, zato je za naslednjo kulturo v tem pogledu ugoden. Hkrati za seboj pušča bolezni, ki se ohranjajo v tleh, zato na isto površino ne sme priti druga vrsta iz iste skupine.

Dolžina premora. Koliko časa naj mine med dvema pridelavama česna na isti površini, ni univerzalna številka. Odvisna je od tega, katere bolezni in škodljivci so v tleh prisotni in kako dolgo tvorijo trajne oblike, ki ostanejo v tleh. Pri česnu je treba upoštevati tudi, da se del težav prenaša s sadilnim materialom in da zato sam kolobar ne zadošča, če material ni zdrav. Brez podatkov o stanju tal tega razmaka ni mogoče odgovorno določiti. Splošneje o načelu: Kolobar.

Priprava tal

Namen priprave tal je pri česnu ustvariti drobno, usedeno in odcedno plast, v kateri bo strok v stiku z vlago, obenem pa površino, na kateri voda ne zastaja in v kateri se po dežju ne naredi skorja. Ker česen ostane na površini dolgo – pri zimski obliki tudi čez zimo – je treba tla pripraviti tako, da se v tem času ne zabaže ali sprimejo.

Kaj je treba doseči:

• tla so rahla in strukturna, da se strok v njih usede in da korenine prodrejo v zgornji sloj;
• pod zgornjim slojem ni zbitih plasti, ker plitev koreninski sistem zbitosti ne more obiti, v mokrih tleh pa se ob tem razvije gnitje strokov;
• površina je uravnana in odcedna, da voda ne zastaja in da so razmere za prezimovanje čim bolj izenačene po celotni površini;
• ostanki predposevka so vključeni ali odstranjeni toliko, da ne ovirajo sajenja in ne tvorijo mest, kjer je strok v zračnem žepu;
• tla niso preveč rahla, ker se v pretirano rahlih tleh strok ob tajanju in zmrzovanju izrine iz tal.

Vrstni red del je odvisen od stanja tal, ne od koledarja. Če so tla preveč mokra, vsaka obdelava povzroči zbitost, ki se pozneje ne da popraviti; zato mokrih tal ne obdelujemo. Globine obdelave in števila prehodov ne navajamo, ker sta odvisna od predposevka, tipa tal in uporabljene mehanizacije.

Sajenje na grebene. Na težjih in manj odcednih tleh se česen pogosto sadi na grebene, ker se tako stroki ne znajdejo v zastajajoči vodi; ali je grebenenje smiselno, je odvisno od tipa tal, količine padavin in opreme. Dimenzij grebenov in razmikov ta vodič ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira.

Kaj preverimo pred sajenjem: ali je sloj drobljiv in useden, ali se zgradba po površini ne razlikuje, ali voda odteka in ali kje zastaja, ali je vlaga v tleh ustrezna, ali je površina uravnana in ali se da z nje odstraniti ostanke. Podrobneje: Priprava tal.

Setev ali sajenje

Česen se sadi: v tla pridejo stroki, ne seme. Zato je jedro tega koraka v dveh odgovorih – katero obliko sadimo in kdaj – ter v z njima povezani odločitvi o globini in razmiku.

Kdaj. Termin je odvisen od oblike in od razmer, zato ga ni mogoče zapisati kot datum. Za odločitev so potrebni: zahteve oblike, temperatura in vlaga tal, vremenska napoved in ocena prezimovanja na legi. Pri zimski obliki je tveganje dvostransko: material je treba v tla spraviti dovolj zgodaj, da se rastlina ukorenini in utrdi pred mrazom, a ne tako zgodaj, da pred zimo odžene preveč listov, ker je takšna rastlina na mraz občutljivejša. Pri spomladanski obliki je treba počakati, da so razmere v tleh primerne za vznik, in hkrati upoštevati, koliko časa ostane za rast in dozorevanje; prepozno sajenje premakne dozorevanje v obdobje, ki mu ne ustreza.

Globina. Globina sajenja je odvisna od oblike, tipa tal, vlage v tleh ob sajenju in kalibra stroka. Preplitvo sajenje je tvegano, ker se strok ob zmrzovanju in tajanju tal lahko izrine in ker se v tleh, ki se sušijo, izsuši; pregloboko sajenje vznik podaljša in ga naredi neizenačenega, v težjih tleh pa strok v mokrem sloju pogosteje propade. Zato globine ta vodič ne navaja; brez vira bi bila vsaka številka ugibanje.

Razmik in gostota. Gostota in razmiki vplivajo na to, kako veliki stroki zrastejo in kako se posevek zrači: gostejši posevek daje več, a manjših glavic in ima manj prostora za zrak, redkejši pa večje glavice, a manj pridelka in več prostora za plevele. Odločitev je zato odvisna od namena (mlad česen ali stroki za shranjevanje), od kalibra materiala, od razpoložljive vode in hranil ter od razmika, ki ga zahtevajo stroji za oskrbo. Konkretnih vrednosti ta vodič ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira; potrebni podatki so ciljno število rastlin na enoto površine, razmik med vrstami in razmik v vrsti. Več: Uravnavanje gostote posevka.

Kako ravnamo s strokom. Pomembno je, da strok ob sajenju ni poškodovan, da ni izsušen in da se ne razdre; poškodovana ovojnica je vhod za okužbo, iz katere nastane gnitje. Lega stroka ob sajenju (koreninska plošča navzdol ali položno) je v praksi različna in preverjenega vira za njen učinek ni, zato je tu ne predpisujemo.

Kaj lahko preverimo med sajenjem in po njem:

• ali je strok v predvideni globini in v stiku z vlažnimi tlemi, ne v zračnem žepu;
• ali je razmik v vrsti enakomeren, ker ta določa dejansko gostoto posevka;
• ali so stroki nepoškodovani in enakega kalibra;
• ali je površina po sajenju uravnana in ali se je po dežju naredila skorja;
• ali je površina dostopna za prve ukrepe proti plevelu, ko se rast začne.

Neizenačen vznik je najpogostejša posledica napak prav v tem koraku. Ker ima več možnih vzrokov (globina, vlaga, kakovost materiala, izrivanje z mrazom), ga je treba obravnavati po vrsti – z izkopom strokov na več mestih in z izločanjem vzrokov, ne z ukrepom na slepo.

Prehrana rastlin

Prehrana česna se načrtuje iz analize tal in iz namena pridelka, ne iz splošnega recepta. Ker je koreninski sistem plitev, je pomembno, da so hranila dosegljiva v zgornjem sloju in v obdobju, ko jih rastlina potrebuje.

Posebnost, ki jo je treba razumeti. Česen se na dušik odziva drugače kot poljščine z globokim koreninskim sistemom: ker korenine ne segajo globoko, lahko rastlina izkoristi le hranila v zgornjem sloju, hkrati pa ta sloj najhitreje izgublja hranila – ob obilnih padavinah se dušik izpira, ob suši pa ostane v tleh, kjer ga plitev sistem ne doseže. Pomanjkanje dušika pomeni majhne rastline in majhen pridelek, presežek pa podaljša rast listov in prestavi dozorevanje: pridelek ob spravilu ni dozorel, ovojnica ni zaprta in stroki se v shrambi slabše ohranijo. Zato je pri pridelavi za shranjevanje čas zadnje dodelitve dušika pomembnejši od njene velikosti.

Zimska oblika. Pri zimski obliki je treba upoštevati, da del hranil v jeseni vpliva na prezimovanje: pretirana jesenska rast pomeni rastlino, ki je na mraz občutljivejša, hkrati pa se hranila v zimskem obdobju izpirajo, zato jih rastlina ne izkoristi. Odločitev o jesenskem in spomladanskem gnojenju je zato treba vezati na analizo tal in na stanje posevka.

Količina gnojila in količina hranila nista isto. Če analiza pokaže, da v tleh primanjkuje določenega hranila, je treba najprej ugotoviti, koliko tega hranila daje izbrano gnojilo, in šele nato, koliko gnojila je potrebnega:

potrebna masa gnojila = potrebna masa hranila / delež hranila v gnojilu

Brez tega izračuna se zgodi, da se dve različni gnojili zamenjata, ker imata različen delež hranila.

Organski viri (hlevski gnoj, kompost) imajo poleg hranil tudi vlogo pri ohranjanju organske snovi in strukture tal, kar je pri česnu pomembno, ker izboljšuje strukturo plitvega sloja, v katerem rastlina raste. Njihova uporaba zahteva poznavanje njihove sestave in stanja tal.

Česa ta vodič ne navaja: univerzalnih odmerkov dušika, fosforja in kalija ter števila dodelitev. To bi bilo mogoče le z analizo tal za konkretno površino, s podatkom o predposevku in z načrtom namakanja. Podrobneje: Analiza tal in načrt gnojenja.

Namakanje

Česen ima plitev koreninski sistem, zato je na sušo občutljiv in se na pomanjkanje vode odzove z manjšim pridelkom. Voda je najbolj pomembna v obdobju rasti listov in nastavljanja strokov; pomanjkanje v tem času pomeni manjše glavice, hkrati pa neenakomerna oskrba z vodo poslabša tudi izenačenost pridelka.

Kaj pomeni nihanje vlage. Česen se na neenakomerno oskrbo z vodo ne odzove le z manjšim pridelkom: če se obdobja suše izmenjujejo s premočenimi tlemi, rast ni enakomerna, poveča pa se tudi tveganje za gnitje strokov in za bolezni korenin. Zato je pri namakanju pomembna predvidljivost, ne le skupna količina vode.

Kaj je treba spremljati, da se da odločati:

• vlago v tleh po globinah v območju, kjer so korenine, ker je površinska vlaga sama po sebi nezanesljiv pokazatelj;
• količino padavin in potek temperature oziroma izračun porabe vode;
• stanje posevka (barva in vzpon listov, hitrost rasti, začetek nastavljanja strokov).

Namakanje lahko načrtujemo z vodno bilanco: izmerimo, koliko vode v sistem pride (padavine in namakanje) in koliko je rastlina porabi. Metoda je opisana v viru Univerze v Minnesoti, a je napisana za tuje razmere in jo je treba prilagoditi lastni površini in kulturi. Satelitski posnetki se uporabljajo tudi za kartiranje namakanih površin in za oceno porabe vode, a na ravni večjih območij in v raziskovalnih projektih, zato niso podlaga za načrt namakanja posamezne parcele.

Namakanje in prezimovanje. Pri zimski obliki je treba tla pred obdobjem nizkih temperatur pripraviti tako, da v njih ne zastaja voda: strok v premočenih tleh čez zimo pogosteje propade. Zato je odcednost površine del odločitve o namakanju in ne le del priprave tal.

Namakanje in namen pridelka. Pri pridelavi za shranjevanje je treba namakanje pred spravilom ustaviti dovolj zgodaj, da rast zaključi in da se ovojnica posuši; ob premočenih tleh se spravilo prestavi, ker mokri stroki slabo prenašajo sušenje in shranjevanje.

Izbira sistema. Namakanje, ki ne moči listja, je pri česnu načeloma ugodnejše, ker so bolezni listov povezane z vlago na listih; hkrati je treba pri vsakem sistemu upoštevati, da plitev koreninski sistem ne doseže vode, ki pronica globlje.

Količin ne navajamo, ker so odvisne od tal, vremena, razvojne faze in razpoložljive opreme.

Oskrba posevka

Oskrba med rastno dobo je pri česnu predvsem zatiranje plevelov, pregled stanja po zimi in preprečevanje poškodb.

• Pleveli so pri česnu odločilni. Česen v začetni rasti raste počasi, ima ozke in pokončne liste ter ne pokriva tal, zato plevelom ne odvzame ne svetlobe ne prostora. Če pleveli prevladajo, jih pozneje ni več mogoče nadoknaditi. Najpomembnejši so ukrepi, ki delujejo preden pleveli vzniknejo ali ko so še majhni: kolobar, dobra priprava tal, zgodnje zatiranje in preprečevanje, da pleveli pred spravilom odvržejo seme. Pri večletnem ponavljanju istih ukrepov se lahko razvije odpornost plevelov, zato je treba ukrepe menjavati. Glej tudi Pleveli v posevku in Kolobar.
• Mehanska oskrba. Okopavanje rahlja tla in zatira plevel, a obenem poškoduje plitve korenine in lahko poškoduje liste ali glavice. Odločitev je zato odvisna od stanja tal, razvojne faze in pritiska plevelov; v poznejših fazah je vsak poseg tvegan, ker vsaka poškodba odpre pot boleznim.
• Pregled po zimi pri zimski obliki. Ob zmrzovanju in tajanju se tla dvignejo in lahko izrinejo plitvo sajene stroke; zato je treba na začetku rasti stanje posevka pregledati in ugotoviti, ali so stroki ostali v tleh in ali so rastline nepoškodovane.
• Cvetno steblo. Če posamezne rastline poženejo cvetno steblo, to vpliva na razvoj strokov. Take rastline je treba prepoznati in obravnavati glede na namen pridelka; pogostost pojava je odvisna od oblike in od razmer med rastjo, podatek o učinku odstranitve stebla na pridelek v naših razmerah pa ni preverjen.
• Skorja. Po močnem dežju se na površini lahko naredi skorja, ki ovira rast in oskrbo; prebiti jo je treba pravočasno, ko je posevek še majhen. Kako skorjo prepoznati, kaj jo povzroča in kako jo prebiti, opisuje težava Skorja na tleh.
• Poškodbe. Vsak prehod stroja po posevku je tveganje za poškodbe listov in glavic; vsaka poškodba je hkrati mesto, skozi katero vstopijo bolezni, in mesto, kjer pridelek v shrambi propade. Število prehodov naj bo čim manjše, posevek pa naj se ne obdeluje, ko je moker.

Kaj preverjamo po vsakem opravilu: ali so pleveli zatrti, ali so listi in glavice nepoškodovani, ali je skorja prebita, koliko rastlin je ostalo na merjeni dolžini vrste in ali se začenja nastavljanje strokov.

Varstvo

Varstvo pri česnu ima dve plasti: kar lahko preprečimo vnaprej in kar spremljamo med rastno dobo. Pri česnu je preventiva pomembnejša kot pri večini kultur, ker je obseg ukrepov med rastjo omejen in ker se del težav prenaša že s sadilnim materialom.

Preventiva, ki deluje najbolj zanesljivo:

• zdrav, preverjen sadilni material – to je prvi in najpomembnejši ukrep, ker se z okuženim strokom prenese bolezen v novo rastno dobo in je pozneje ni več mogoče odstraniti;
• kolobar in prekinitev ponavljanja česna in njemu sorodnih vrst na isti površini;
• odcedna, ne zbita tla brez skorje, ker v premočenih tleh bolezni korenin in strokov napredujejo hitreje;
• zatiranje plevelov, ker so pleveli gostitelji škodljivcev in bolezni;
• čim manj mehanskih poškodb listov in strokov med oskrbo in spravilom;
• odstranjevanje okuženih rastlin in ostankov po spravilu, da v njih ne prezimijo bolezni in škodljivci;
• čisto orodje in stroji, ker se obdelava iste površine z istim orodjem lahko prenese okužbo z dela na del površine.

Spremljanje med rastno dobo. Pomembne so bolezni listov, ki jih pospešujejo vlaga in močenje listja, ter bolezni korenin in strokov, ki se ohranjajo v tleh in se pokažejo tudi med shranjevanjem. Med škodljivci so pomembni tisti, ki se hranijo z listi, in tisti, katerih ličinke poškodujejo glavice v tleh. Pojav je odvisen od vremena, zato se pri napovedi zanašamo na uradna prognostična obvestila javne službe za zdravstveno varstvo rastlin, ki so dostopna skupaj z agrometeorološkimi meritvami (AGROMET). To je tudi razlog, da je treba vremenske razmere spremljati redno in ne le ob obisku posevka.

Česa ta vodič ne navaja: nobenega imena bolezni ali škodljivca brez vira, nobenega imena fitofarmacevtskega sredstva, nobenega odmerka in nobene karence. Sredstva so vezana na registracijo, ki se spreminja, zato jih je treba pred vsako uporabo preveriti v uradnih podatkih. Prav tako en sam znak ni zanesljiva diagnoza; diagnozo je treba utemeljiti z več znaki in z razmerami, v katerih so nastali. Več o načelu preventive: Preventiva v varstvu rastlin.

Spravilo

Spravilo česna je treba načrtovati glede na namen pridelka, ker merila za mlad česen in za shranjevanje niso enaka.

Kdaj je pridelek zrel. Zrelost presojamo po več znakih hkrati, nikoli po enem samem:

• listje začne rumeneti in se polega; rast se zaključuje in novih listov ni več;
• ovojni listi, ki obdajajo glavico, se sušijo in stroki se med seboj ločujejo;
• ovojnica stroka se utrdi in se pri pregledu občuti kot suha, zaprta ovojnica;
• glavica je oblikovana in stroki niso več sočni in mehki.

Za mlad česen merilo ni popolna zrelost, ampak uporabna velikost in svežina: spravi se, ko je glavica uporabna in preden se listje posuši.

Kaj se zgodi, če spravimo prezgodaj ali prepozno.

• Prezgodnje spravilo pomeni glavice, ki niso dozorele: stroki so nepopolno oblikovani, ovojnica ni utrjena, vsebnost vode je višja. Tak pridelek se v shrambi slabše ohrani in pogosteje gnije. Pri pridelavi za shranjevanje je to napaka, ki je pozneje ni mogoče popraviti; pri mladem česnu je dopustna, ker pridelek ne gre v shrambo.
• Prepozno spravilo pomeni, da pridelek ostane v tleh v razmerah, ki mu ne ustrezajo: glavica se lahko razdre, ovojnica strokov razpoka, stroki izpadejo in se izsušijo ali ob vlažnih tleh začnejo gniti. Pridelek, ki v tleh predolgo čaka, izgublja kakovost tudi takrat, ko je videti cel.

Kako zmanjšati izgube pri spravilu:

1. Spravilo opravimo v suhem vremenu in takrat, ko so tla dovolj nosilna; spravilo po dežju pomeni moker pridelek in zemljo na strokih, kar oteži sušenje in shranjevanje.
2. Izkopavanje naj bo previdno; pri strojnem izkopu preverimo nastavitev stroja na manjšem delu površine. Vsaka poškodba stroka je kasnejša izguba v shrambi.
3. Pridelka ne puščamo dolgo na soncu, ker se lahko pregreje in poškoduje.
4. Če pridelek ne gre takoj v shrambo, ga pripravimo na shranjevanje po korakih iz razdelka Shranjevanje.
5. Serije ločimo po parceli, obliki, sorti in stanju pridelka že ob spravilu; mešanje zdravih in poškodovanih glavic pomeni, da se izguba razširi na celotno serijo.

Merila zrelosti so podrobneje obravnavana v vodniku Določanje zrelosti in spravilo.

Pridelek in kakovost

Pridelek ocenjujemo po več merilih hkrati, ne le po masi:

Zakaj je treba navesti, ali je masa sveža ali posušena. Česen se po spravilu suši in med tem izgubi del mase, zato sta sveža masa ob spravilu in masa po sušenju dve različni števili. Pridelek je zato mogoče primerjati le tako, da je ob vsaki vrednosti zapisano, na katero stanje pridelka se nanaša, poleg tega pa še površina in enota. Brez tega so primerjave med leti in med parcelami zavajajoče.

Zakaj kakovosti ni mogoče oceniti samo ob spravilu. Pri pridelavi za shranjevanje se odločilni del kakovosti pokaže šele pozneje: glavica z nepopolno ovojnico je ob spravilu videti uporabna, izguba pa se pojavi v shrambi. Zato je treba izgube beležiti po serijah in po vzrokih; brez tega se naslednje leto ponovi ista napaka, pri česnu pa je povzetek tveganja še večji, ker se del težav prenese v naslednjo rastno dobo s sadilnim materialom.

Zakaj pridelek variira med deli parcele in med leti: razlike v tleh (globina, struktura, zbitost, odcednost), razlike v vodi, neizenačen vznik, izrivanje strokov z mrazom, različen pritisk plevelov, bolezni in škodljivci ter različen potek dozorevanja. Povezava med dvema pojavoma na isti parceli še ni dokaz vzroka. Če želimo vedeti, kaj je povzročilo razliko, je treba primerjati dele parcele in meriti, ne sklepati iz videza.

Shranjevanje

Shranjevanje česna je nadzor nad stanjem pridelka ob vnosu, temperaturo, relativno vlago in prezračevanjem, pred vnosom pa je samostojno opravilo sušenje oziroma utrjevanje.

• Sušenje oziroma utrjevanje. Po spravilu ovojnica ni zaprta in stroki so še sočni; v tem obdobju je pridelek občutljiv na poškodbe in okužbe. Zato je treba pridelek pred vnosom v shrambo posušiti tako, da se ovojnica zapre in da se stroki med seboj ločijo. Način sušenja je odvisen od vremena, opreme, oblike in količine pridelka; pogojev (temperatura, zračna vlaga, trajanje) ta vodič ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira.
• Prezračevanje. Brez izmenjave zraka se vlaga in toplota kopičita, kar pospeši gnitje. Shramba mora biti prezračevana, pridelek pa ne sme biti zgneten v debele plasti.
• Vlaga. V vlažnem prostoru stroki ponovno vpijejo vlago, ovojnica se omehča in okužbe se razširijo. Vlago v prostoru je zato treba meriti, ne pa presojati po občutku.
• Temperatura. Temperatura vpliva na to, ali stroki kalijo, rastejo s koreninami ali gnijejo. Ciljnih vrednosti ta vodič ne navaja, ker so odvisne od oblike, stanja pridelka in trajanja shranjevanja.
• Izgube, ki jih spremljamo. Glavne izgube so kaljenje, izsušitev (izguba mase), gnitje in razpad glavice. Pojavljajo se različno glede na pogoje v prostoru in glede na stanje pridelka ob vnosu; zato je treba izgube redno pregledovati in jih beležiti po vzrokih.
• Ločevanje serij in material za naslednjo sezono. Pridelka ne mešamo po letinah, parcelah, obliki in stanju. Sadilni material za naslednjo sezono se hrani ločeno od pridelka za porabo, ker je treba pri njem ohraniti zdrave in čvrste stroke; če se pomeša s pridelkom, ki je bil poškodovan, se tveganje prenese v novo rastno dobo.
• Čistoča. Shrambo je treba očistiti in ostanke prejšnjih letin odstraniti; glavice, ki gnijejo, je treba odstraniti, ker se okužba širi na sosednje.
• Razlika po namenu. Pri mladem česnu priprava na shranjevanje ni potrebna, ker pridelek gre v porabo kmalu po spravilu. Za shranjevanje pa velja, da je treba ves postopek – od izbire materiala prek prehrane in časa spravila do sušenja – načrtovati vnaprej. Če je bila kje storjena napaka, se pokaže šele v shrambi.

Postopek priprave pridelka na shranjevanje in spremljanja izgub po serijah je opisan v vodniku Shranjevanje čebule in česna: priprava, pogoji in izgube. Pri česnu je poudarek na sušenju oziroma utrjevanju ovojnice in na ločenem shranjevanju sadilnega materiala; primer drugačnega pridelka je opisan v vodniku Priprava krompirja na skladiščenje in shranjevanje.

Pogoste napake

Vsaka od teh napak ima več možnih vzrokov. En sam znak ni diagnoza; treba je preveriti po vrsti in izključevati vzroke z meritvami. Pri rumenenju listov pomaga izhodišče v težavi Rumenenje listov.

Sodobni pristopi za to kulturo

Za česen so uporabne predvsem tiste rešitve, ki omogočajo, da se podatki o pridelku zberejo, shranijo in uporabijo pri naslednji odločitvi – pri izbiri sadilnega materiala, parcele in časa sajenja.

Podatki o pridelku po parcelah in serijah. Česen se ne spravlja s kombajnom, zato podatkov o pridelku ni mogoče dobiti samodejno, kot pri poljščinah. Zbrati jih je treba ročno: tehtanje po serijah, razvrščanje po velikostnih razredih, beleženje izgub med sušenjem in shranjevanjem ter zapis izvora uporabljenega materiala. Šele iz takšnih zapisov je mogoče ugotoviti, katera parcela, katera oblika materiala in kateri termin dajejo najboljši izid. Podrobneje o načelu zbiranja in uporabe podatkov o pridelku: Karte pridelka in podatki za naslednjo sezono.

Meritve namesto presoje po videzu. Pri namakanju in pri kakovosti tal so meritve zanesljivejše od videza posevka; merilnik vlage postavljen v območje plitvih korenin in analiza tal povedo, kaj je rastlini dosegljivo. Pri česnu je to pomembno zato, ker so napake pri oskrbi videti šele ob spravilu in v shrambi.

Evidenca materiala. Ker se del težav prenaša s sadilnim materialom, je najkoristnejši zapis tisti, ki za vsako serijo materiala zabeleži izvor, obliko, kaliber in rezultat v naslednji rastni dobi. Brez tega se ne ve, ali je bila slaba letina posledica razmer ali materiala.

Česa ne navajamo: prihrankov, pričakovanih donosov in naložb za te rešitve. To so podatki, ki jih je treba pridobiti za konkretno pridelavo in za konkretno leto.

Viri, avtorstvo in povezane vsebine

Ta vodič je pripravilo uredništvo. Strokovni pregled še ni opravljen, zato v metapodatkih strani tudi ni naveden. Jezikovni pregled in agronomski pregled sta ločeni nalogi; dokler agronomskega pregleda ni, tega vodiča ne predstavljamo kot strokovno potrjenega.

Viri, uporabljeni v vodiču, so navedeni v seznamu na dnu strani. Nanašajo se na to, kje se pridobijo uradna prognostična obvestila, na splošno metodo načrtovanja namakanja z vodno bilanco in na uporabo satelitskih posnetkov za kartiranje namakanih površin. Vsi trije so napisani za tuje ali splošne razmere in jih je treba prilagoditi.

Česa v vodiču ni in zakaj je zbrano v polju »Kaj v tej vsebini še ni pripravljeno« na vrhu strani. Največje vrzeli so globina in razmik sajenja, razlika med zimsko in spomladansko obliko pri prezimovanju, pogoji sušenja, pogoji shranjevanja ter vsi podatki o fitofarmacevtskih sredstvih in o boleznih. Za česen je prav tako pripravljeno zaporedje opravil, zato so na dnu strani povezave na prejšnji in naslednji korak pridelovalne poti.

Povezane vsebine:

• Kolobar – umestitev česna v zaporedje kultur
• Priprava tal – kako pripravimo površino pred sajenjem
• Priprava sadilnega materiala – priprava in izbor materiala pred sajenjem
• Uravnavanje gostote posevka – gostota kot odločitev
• Analiza tal in načrt gnojenja – od vzorca do načrta gnojenja
• Določanje zrelosti in spravilo – merila zrelosti
• Shranjevanje čebule in česna: priprava, pogoji in izgube – priprava pridelka, pogoji in spremljanje izgub
• Preventiva v varstvu rastlin – preventiva pred ukrepi
• Karte pridelka in podatki za naslednjo sezono – podatki za naslednjo odločitev
• Rumenenje listov – izločanje vzrokov po vrsti
• Pleveli v posevku – kaj storiti, ko pleveli prevladajo

Postopki pridelave za to kulturo

• Načrtovanje pridelave in kolobar Kolobar Kolobar je načrtovano zaporedje kultur na isti površini skozi več sezon. Vodič pojasni, kako izbrati predposevke, določiti zaporedje in vključiti vmesne posevke ter kdaj kolobar sam ne zadošča.
• Obdelava in priprava tal Priprava tal Priprava tal je niz posegov, s katerimi nastanejo razmere za vznik, sajenje in rast korenin. Kratek vodič o ciljih, pogojih in preverjanju rezultata, brez univerzalnih globin.
• Priprava semena in sadilnega materiala Priprava semena in sadilnega materiala Zdrav in preverjen sadilni material je najcenejši ukrep proti boleznim, ker se napaka v tem koraku pozneje ne da popraviti. Vodič pojasni, kaj preverimo pri semenu in pri sadilnem materialu.
• Uravnavanje gostote posevka Uravnavanje gostote posevka Gostota posevka je agronomska odločitev, ne geometrijska kapaciteta površine. Vodič pojasni, od česa je odvisna, kaj se zgodi pri premajhni ali preveliki gostoti in kako jo preverimo.
• Primerjava sistemov in postopkov Primerjava načinov namakanja Načini namakanja se razlikujejo po tem, kam pride voda – v cono korenin, na površino tal ali po površini. Sklep je pogojen, ne univerzalen.

Pogoste težave pri tej kulturi

• Rumenenje listov Listi izgubljajo zeleno barvo, rast se upočasni. Rumenenje ima lahko več različnih vzrokov – hranila, voda, tla, bolezen – zato je treba vzroke izločati enega po enega.
• Pleveli v posevku V vrsti in med vrstami rastejo rastline, ki jih nismo posejali. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno s preventivnimi: kolobar, gostota posevka in mehanska oskrba.
• Skorja na tleh Zgornji sloj tal se po dežju sprime v tanko, trdo skorjo, ki ovira vznik in rast. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi: priprava tal, organska snov, pokrov površine in pravočasno prebijanje skorje.
• Zastajanje vode v tleh Voda po dežju ali namakanju zastaja in tla ostanejo premočena. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi: uravnanost površine, zbitost, struktura tal, pritek vode od zgoraj in prilagoditev opravil.

Digitalne rešitve za to kulturo

• Karte pridelka in podatki za naslednjo sezono Karte pridelka in podatki za naslednjo sezono Kako se preveri rezultat pridelave: merjenje pridelka in vlage, preverjanje enot, primerjava delov parcele in povezava z vzorčenjem tal. Kalibracija ni postranska stvar.

Vsebinski vodniki za to kulturo

• Analiza tal in načrt gnojenja Kako odvzamemo vzorec, kaj analiza pokaže in česa ne, in kako iz izvida nastane načrt gnojenja, v katerem sta količina hranila in količina gnojila ločeni vrednosti.
• Določanje zrelosti in spravilo Kako se zrelost presoja glede na namen pridelka, kako se pri spravilu zmanjšajo izgube in kaj se ob spravilu zabeleži, da je mogoče naslednjo sezono primerjati.
• Shranjevanje čebule in česna: priprava, pogoji in izgube Kako čebulo in česen pripravimo na shranjevanje, kateri podatki določajo pogoje, kje se preverijo vrednosti temperature in vlage ter kako se izgube spremljajo in zapišejo po serijah za naslednjo sezono.
• Preventiva v varstvu rastlin Preventiva, pomen kolobarja in spremljanje posevka ter pot od opažanja do odločitve. Zakaj en simptom ni diagnoza in zakaj je treba pri fitofarmacevtskih sredstvih preveriti uradne podatke.
• Zbitost tal: prepoznavanje, preprečevanje in preverjanje Zbita tla prepuščajo vodo in zrak slabše, korenine pa se v njih razvijajo drugače. Vodnik pove, kako zbitost prepoznamo po znakih na parceli in v profilu, katera opravila jo povzročajo, kaj jo preprečuje in kako se zapiše, da je primerjava med sezonami sploh mogoča.