Uravnavanje gostote posevka

Postopek na kratko

Povzetek podatkov o postopku. Podrobna razlaga sledi v razdelkih v nadaljevanju; če se podatek med seboj razlikuje, velja razlaga v vsebini.

Kategorija postopka

Uravnavanje gostote posevka

Namen

Pojasniti, da je gostota posevka agronomska odločitev, ki izhaja iz kulture, namena pridelka in razmer na enoti, ne pa merilo, koliko rastlin površina še prenese; pokazati, kako se o gostoti odločamo, kako se odločitev izvede in kako se preveri na njivi.

Primernost

Za vsako setev in sajenje, na prostem in v zavarovanem prostoru, ne glede na velikost enote. Gostote ni mogoče prenesti z druge parcele; vsaka odločitev velja za določeno kulturo, sorto, namen pridelka in razmere na enoti.

Faze pridelovalnega cikla

Načrtovanje → Setev ali sajenje

Pogoji izvedbe

• Znana kultura in sorta ter namen pridelka (sveža poraba, skladiščenje, predelava).
• Podatki o razmerah na enoti – tla, rodovitnost, razpoložljivost vode in podnebje lokacije.
• Priporočilo za gostoto skupaj s podatkom o viru in pogoji, v katerih velja.
• Oprema, s katero je nastavljeni razmik mogoče doseči in ponoviti.
• Dogovorjeno, kje, kdaj in na kakšen način se dejanska gostota po vzniku izmeri.

Potrebni podatki

• Podatki o kulturi in sorti – dolžina rastne dobe, razrast rastline, občutljivost na bolezni.
• Namen pridelka in ciljna velikost pridelka oziroma pridelka na rastlino.
• Rezultati analize tal in ocena razpoložljivosti vode v obdobju rasti.
• Priporočilo za gostoto z virom in pogoji; kadar ga ni, se gostota zapiše kot odločitev, ki jo bo treba preveriti z meritvijo.
• Zapis prejšnjih sezon na enoti – dosežena gostota, vznik, pridelek in poškodbe od strojev.
• Nastavitve opreme za setev ali sajenje in način preverjanja teh nastavitev.

Koraki

1. Določitev namena pridelka Najprej se določi, čemu je pridelek namenjen in kaj je cilj: velikost posameznega pridelka, izenačenost ali količina na enoto površine. Namen pridelka določa, ali je bolje imeti manj večjih rastlin ali več manjših.
2. Zbiranje podatkov o razmerah Zberejo se podatki o enoti, ki vplivajo na gostoto: tla in rodovitnost, razpoložljivost vode, podnebje lokacije in izkušnje iz prejšnjih sezon. Brez teh podatkov se priporočila za drugo parcelo ne da uporabiti.
3. Izbor gostote z virom Gostota se izbere iz priporočila, ki mu je priložen vir in pogoji, v katerih velja. Kadar takega priporočila ni, se gostota izbere kot odločitev z zapisanimi razlogi in s predvidenim načinom preverjanja.
4. Priprava stroja in nastavitev Izbrana gostota se prevede v nastavitve stroja oziroma v razmik pri ročni izvedbi. Nastavitve se pred začetkom preverijo na manjšem delu enote, ker se napaka v razmiku pozneje popravlja težje kot napaka v nastavitvi.
5. Izvedba setve ali sajenja Izvedba se spremlja med delom: ali stroj dela enakomerno, ali se pojavljajo prazna mesta ali gneče in ali se razmik ujema z nastavitvijo. Odstopanja se zapišejo po delih enote.
6. Meritev po vzniku Po vzniku se dejanska gostota izmeri na več mestih in po delih parcele. Meritev pokaže razliko med načrtovano in doseženo gostoto ter kje na enoti je ta razlika največja.
7. Zapis za naslednjo sezono Načrtovana in dosežena gostota, nastavitve stroja, razmere v sezoni in pridelek se zapišejo skupaj. Zapis je edini način, da se v naslednji sezoni odločitev ponovi ali utemeljeno spremeni.

Tveganja

• Premajhna gostota pusti neizkoriščeno svetlobo in prostor; prostor naselijo pleveli, pridelek na enoto površine pa ostane nižji od mogočega.
• Prevelika gostota poveča konkurenco za vodo in hranila; v suši posevek prej zastane, rastline pa se med seboj senčijo.
• V gostem posevku je zrak med rastlinami mirnejši in vlaga ostane dlje, kar poveča tveganje bolezni.
• Neizenačna gostota po delih parcele prinese neizenačen pridelek in oteži določitev roka spravila.
• Prevelika gostota oteži prehod stroja in poveča poškodbe rastlin med oskrbo.
• Gostota, izbrana po občutku ali prenesena z druge parcele, se ob suši ali v drugi sorti obrne v škodo, ne da bi bilo to opaziti do spravila.
• Če se dejanska gostota po vzniku ne izmeri, se odločitve v naslednji sezoni ni mogoče izboljšati, ker ni podatka, kaj je bilo doseženo.

Preverjanje rezultata

• Meritev dejanske gostote po vzniku na več mestih in po delih parcele, z zapisom datuma in načina meritve.
• Primerjava načrtovane in dosežene gostote ter zapis razlike po delih enote.
• Ocena izenačenosti posevka in zapleveljenosti pri doseženi gostoti.
• Zapis pridelka in velikosti pridelka pri doseženi gostoti, skupaj z razmerami v sezoni, ker brez njih gostote ni mogoče pripisati razliko v pridelku.
• Ponovitev meritve na enak način in ob enakem času v naslednji sezoni, ker je le tako primerjava mogoča.

Namen postopka

Gostota posevka je agronomska odločitev, ne geometrijska kapaciteta površine. Geometrijska kapaciteta pove, koliko rastlin se na površino lahko postavi pri določenem razmiku. Agronomsko priporočilo pa pove, koliko rastlin je na tej površini smiselno imeti glede na kulturo, sorto, namen pridelka, vodo, hranila in svetlobo, ki so na voljo. To sta dva različna podatka in ju ni dovoljeno zamenjati: polna površina ni cilj, cilj je pridelek.

Zato imata lahko dve enaki parceli različno gostoto. Na eni je vode dovolj in je gostota lahko večja, na drugi je voda omejujoča in bi večja gostota povečala tveganje, da posevek v suši zastane. Namen postopka je to odločitev izpeljati iz podatkov in jo po vzniku preveriti na njivi.

Primernost

Postopek velja za vsako setev in sajenje, na prostem in v zavarovanem prostoru, pri velikih in majhnih površinah. Razlika je le v tem, koliko podatkov je na voljo: kjer je priporočilo z virom in pogoji, je odločitev utemeljena; kjer ga ni, se gostota zapiše kot odločitev, ki jo bo treba preveriti z meritvijo in po sezoni primerjati.

Gostota je pomembnejša tam, kjer je eden od virov omejen – voda, hranila ali svetloba – in tam, kjer je ciljna velikost posameznega pridelka del cene. Kjer je vsega dovolj in pridelek ni občutljiv na velikost, so razlike med gostotami manj usodne, a se z njimi še vedno določi poraba semena in dela.

Pogoji izvedbe

Prvi pogoj je, da je znano, kaj naj pridelek bo: namen pridelka in ciljna velikost. Brez tega ni merila, po katerem bi izbirali med manj večjih in več manjših rastlin.

Drugi pogoj je priporočilo za gostoto, ki mu je priložen vir in pogoji, v katerih velja. Priporočilo brez pogojev se ne prenese na drugo enoto, drugo sorto ali drug namen pridelka. Če priporočila ni, to ni ovira za setev, je pa ovira za trditev, da je izbrana gostota prava; takrat je treba določiti, kako se bo odločitev preverila.

Tretji pogoj je oprema, ki nastavljeni razmik zmore in ga zna ponoviti. Gostota, ki je stroj ne doseže enakomerno, ostane na papirju; zato se nastavitev preveri pred izvedbo, ne po njej.

Potrebni podatki

• Podatki o kulturi in sorti: dolžina rastne dobe, razrast rastline in občutljivost na bolezni.
• Namen pridelka in ciljna velikost pridelka oziroma pridelka na rastlino.
• Rezultati analize tal in ocena razpoložljivosti vode v obdobju rasti.
• Priporočilo za gostoto z virom in pogoji, kadar je na voljo.
• Zapis prejšnjih sezon na enoti: dosežena gostota, vznik, pridelek in poškodbe od strojev.
• Nastavitve opreme in način preverjanja teh nastavitev.

Koraki

Določitev namena pridelka

Najprej se določi, čemu je pridelek namenjen in kaj je cilj: količina na enoto površine, velikost posameznega pridelka ali izenačenost. Od tega je odvisno, katera smer je boljša; gostota, primerna za en cilj, ni nujno primerna za drugega.

Zbiranje podatkov o razmerah

Zberejo se podatki o enoti, ki vplivajo na gostoto: tla, rodovitnost, razpoložljivost vode, podnebje lokacije in izkušnje iz prejšnjih sezon. Če voda ni zagotovljena v celotnem obdobju rasti, je to podatek, ki gostoto omejuje bolj kot oprema.

Izbor gostote z virom

Gostota se izbere iz priporočila, ki mu je priložen vir in pogoji. Če se priporočilo nanaša na drugo sorto, drug namen pridelka ali druge razmere, se uporabi le, kadar je razlika v teh pogojih zanemarljiva; sicer se odločitev zapiše kot lastna, s predvidenim načinom preverjanja.

Priprava stroja in nastavitev

Izbrana gostota se prevede v nastavitve stroja oziroma v razmik pri ročni izvedbi. Nastavitev se preveri na manjšem delu enote in se zapiše, ker je zapis edini način, da se ista nastavitev ponovi.

Izvedba setve ali sajenja

Med izvedbo se spremlja enakomernost: prazna mesta, gneče, razmik in globina. Odstopanja se zapišejo po delih enote. Napaka v nastavitvi se popravi sproti, ker je pozneje ni več mogoče odpraviti brez dodatnega dela.

Meritev po vzniku

Ko je vznik končan, se dejanska gostota izmeri. Kako se meri in kaj se pri tem ugotovi:

• Meri se na več mestih in po delih parcele, ker je ena meritev na enem mestu lahko slučajna.
• Ugotavlja se, koliko rastlin je dejansko na enoto dolžine vrste oziroma na enoto površine, ne pa koliko jih je bilo izmerjenih le na najboljšem ali najslabšem delu enote.
• Meritev pokaže tri stvari: kako blizu je dosežena gostota načrtovani, ali je gostota po enoti izenačena in kje so mesta, kjer je bila izguba največja.
• Vzroki za razliko se zapišejo, kolikor jih je iz meritve in ogleda mogoče ugotoviti: nastavitev stroja, kakovost semena ali sadik, razmere po setvi ali različna tla po delih enote.

Na podlagi meritve se odloči, ali se posevek pusti tak, ali se na izpadlih mestih kaj ukrene. Kjer je izpad velik in ga ni mogoče nadomestiti, je to podatek za naslednjo sezono.

Meritev je mogoče opraviti na različne načine, zato je pomembno, da je izvedena ponovljivo: vnaprej določena merjena enota, izmerjen razmik med vrstama, vnaprej izbrana mesta po delih parcele, enako razvojno obdobje meritve in zapis vsakega mesta posebej. Postopek meritve je podrobneje opisan v objavi Dosežena gostota posevka: kako jo izmerimo na njivi?.

Zapis za naslednjo sezono

Zapišejo se načrtovana in dosežena gostota, nastavitve stroja, razmere v sezoni, izgube in pridelek. Brez zapisa se vsako leto znova odloča po spominu, primerjava med sezonami pa ni mogoča.

Tveganja

• Premajhna gostota. Neizkoriščen prostor, svetloba in hranila; prostor naselijo pleveli, pridelek na enoto površine ostane nizek.
• Prevelika gostota. Konkurenca za vodo in hranila, senčenje, prejšnje ustavljanje rasti v suši.
• Bolezni v gostem posevku. Mirnejši zrak in višja vlaga v sestoju podaljšata obdobje, v katerem so razmere za bolezni ugodne.
• Neizenačna gostota. Neizenačen pridelek po enoti in oteženo določanje roka spravila.
• Otežena oskrba. Pri veliki gostoti je prehod stroja težji, poškodbe rastlin pa pogostejše.
• Prenos z druge parcele. Gostota, ki je bila uspešna drugje, se ob drugi vodi, tleh ali sorti lahko obrne v škodo.
• Ni meritve. Brez meritve po vzniku odločitve ni mogoče izboljšati, zato se napaka ponavlja.

Preverjanje rezultata

Rezultat se preveri na njivi, po vzniku. Izmeri se dejanska gostota na več mestih in po delih parcele ter primerja z načrtovano. Ugotovi se, ali je stroj dosegel nastavljeno, kje so izpadi in ali je gostota po enoti izenačena. S tem se loči napaka v izvedbi od razlike, ki izhaja iz razmer.

Šele ko je gostota znana, je mogoče presojati pridelek: zapis pridelka in velikosti pridelka pri doseženi gostoti, skupaj z razmerami v sezoni, pove, ali je bila odločitev ustrezna. Tudi ta meritev mora biti v vsaki sezoni opravljena na enak način in ob enakem času, sicer primerjava ne pokaže, kaj se je spremenilo.

Povezane kulture

Gostota posevka se navezuje na vsako kulturo, pri kateri se odločamo o številu rastlin na enoto površine. Povezave se izrišejo iz podatkov o kulturi. Za krompir je v kulturnem vodiču že zapisano, da priporočila o gostoti sajenja in razmiku vrst glede na sorto in namen pridelka brez vira niso navedena; dokler takega vira ni, se odločitev o gostoti pri krompirju izpelje po korakih iz tega zapisa in se preveri z meritvijo na njivi.

Kulture, za katere je postopek pripravljen

• Krompir Krompir je poljščina, pri kateri se pridelek oblikuje pod zemljo, zato so odločitve o tleh, obdelavi, oskrbi in spravilu med seboj tesno povezane. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje ter navaja, katere odločitve zahtevajo podatke o lastni površini.
• Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
• Česen Česen je zelenjadnica, pri kateri o izidu pridelave najbolj odločita izbira in zdravje sadilnega materiala ter oblika, ki ji ustreza čas sajenja. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro materiala, kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost ter sušenje in shranjevanje pridelka.
• Pšenica Pšenica je poljščina, pri kateri namen pridelka – kakovostno zrno ali krmno zrno – spremeni tehnologijo, zlasti prehrano rastlin in merila ob spravilu. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano po razvojnih fazah, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost zrna in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Solata Solata je zelenjadnica kratke rastne dobe, pri kateri se tehnologija razlikuje glede na to, ali pridelujemo glave, listno solato ali mlado solato za rezanje. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Korenje Korenje je zelenjadnica, pri kateri pridelek nastane v tleh, zato sta zgradba tal in oskrba posevka med rastjo odločilni za obliko in kakovost korena. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Fižol Fižol je stročnica, ki živi v simbiozi z bakterijami, ki vežejo dušik, zato se njegova pridelava po umestitvi v kolobar in po prehrani razlikuje od večine drugih vrtnin. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, oporo, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo stročja in zrna, kakovost ter shranjevanje.