Koruza

Skupina: Poljščine Latinsko ime: Zea mays

Razmere pridelave

Izberite razmere, v katerih pridelujete. Prikazani bodo razdelki, ki veljajo za izbrano kombinacijo; skupni deli navodil ostanejo vidni ves čas. Razmer ni treba izbrati – brez izbire so prikazana vsa navodila.

Način pridelave

Ali se prideluje na prostem ali v zavarovanem prostoru.

Ne omejujemPridelava na prostemKoruza se pri nas prideluje na prostem; pridelava v zavarovanem prostoru ni ustaljena in zanjo navodil še ni. Zato so s tem načinom vezani razdelki o pripravi tal, setvi in oskrbi posevka, kjer se dela na prostem najbolj razlikujejo od dela v zavarovanem prostoru.

Namen pridelka

Za kaj je pridelek namenjen; to spremeni čas spravila in ravnanje po njem.

Ne omejujemZa zrnoPridelek je zrno. Odločitve so podrejene temu, da zrno dozori in da ga je mogoče spraviti pri takšni vsebnosti vode, kot jo za shrambo ali sušenje zahteva namen. Zato sta s tem namenom vezana razdelka o spravilu (kako presodimo zrelost in kdaj zrno spravimo) ter o pridelku in kakovosti (kako pridelek in njegovo kakovost izmerimo in primerjamo).Za silažoPridelek je cela ali delno odrezana rastlina, ne zrno. Spravilo je zato zgodnejše, ravnanje s pridelkom po spravilu pa je povsem drugačno kot pri zrnu: masa se ne suši, ampak se v silosu zakisa in tako ohrani. Zato je s tem namenom vezan razdelek o shranjevanju, kjer so opisani pogoji, ki odločajo o ohranitvi pridelka.

Namen pridelave

Koruza se prideluje z več nameni, ki se ne razlikujejo le po končnem izdelku, ampak po celotni tehnologiji:

• zrno za krmo – pridelek je suho zrno, namenjeno krmljenju;
• zrno za predelavo – zrno je surovina za izdelek; predelava zrna v izdelek sodi na predelava.si in ni tema tega portala;
• silaža – pridelek je cela rastlina, ki se spravi, preden zrno dozori, in se ohrani s siliranjem;
• koruza za zrnje, kjer namen ni vnaprej določen – zrno, ki gre lahko v krmo, v predelavo ali drugam, odvisno od kakovosti in od tega, pri kakšni vsebnosti vode je bilo spravljeno.

Namen spremeni dolžino rastne dobe in čas spravila. To je najpomembnejša posledica in jo je treba upoštevati že ob izbiri semena:

• pri pridelavi za zrno mora izbrana sorta v danih razmerah dozoreti dovolj zgodaj, da je spravilo mogoče opraviti, preden se jesensko vreme poslabša, in da je vsebnost vode v zrnu takšna, da jo je mogoče obvladati s sušenjem in shrambo;
• pri pridelavi za silažo se spravlja cele rastline prej, zato je lahko izbrana poznejša sorta z daljšo rastno dobo, ki za zrno v istih razmerah morda ne bi dozorela;
• pri zrnu, namenjenemu daljšemu shranjevanju, je treba vnaprej načrtovati sušenje in shrambo; pri silaži je treba vnaprej načrtovati silos, zbijanje in prekrivanje.

Namen torej ni le vprašanje prodaje, ampak vprašanje, kdaj in kako bo pridelek spravljen. Zato ga je treba določiti pred setvijo in ne šele ob spravilu.

Pridelovalne zahteve

Tla. Koruza ima močan koreninski sistem in ni posebno zahtevna glede tipa tal, slabo pa prenaša plitva, zbita in slabo odcedna tla. Na takšnih tleh se korenine razvijajo plitvo, rastline so bolj občutljive na sušo, večje pa je tudi tveganje za poleganje. Pomembna je vsebnost organske snovi, ker vpliva na strukturo, zadrževanje vode in na to, kako hitro se tla spomladi ogrejejo.

Toplota in pozeba. Koruza izvira iz toplega podnebja in je toploljubna. Vznik in začetna rast sta počasna, dokler se tla ne ogrejejo; setev v premrzla tla pomeni daljše obdobje, v katerem je seme izpostavljeno boleznim in škodljivcem v tleh. Mlade rastline so občutljive na pozebo: spomladanska pozeba lahko posevek poškoduje ali uniči. Zato je termin odvisen od tega, kdaj se tla ogrejejo in kdaj na konkretni legi mine nevarnost pozebe – nikoli od datuma v koledarju. Poznejša pozeba je manj verjetna, a škoda na rastlinah tik pred metličenjem je lahko velika.

Sušni stres. Koruza po poti fotosinteze (C4) izkorišča močno svetlobo in visoke temperature bolje od večine naših poljščin, zato v zgodnjih fazah sušo prenaša razmeroma dobro. Najbolj občutljiva je v obdobju od metličenja do svilanja in pri nalivanju zrna. Suša v času metličenja in svilanja zmanjša oploditev, zato je na storžu manj zrn; suša pri nalivanju zrna zmanjša maso zrna. Suša torej ne zmanjša le količine pridelka, ampak spremeni tudi njegovo kakovost.

Občutljive faze. Po pomembnosti so to: vznik in zgodnja rast (hladna, zbita ali premočena tla), metličenje in svilanje (suša, vročina in veter, ki motijo oploditev), nalivanje zrna (suša in bolezni listov) in dozorevanje (vlaga in bolezni storžev). Ukrepi v teh obdobjih imajo večji učinek kot ukrepi v drugih obdobjih.

Omejitve. Če je bila na površini koruza več let zapored ali če so prisotni trdovratni pleveli, bolezni, ki ostajajo v tleh in na rastlinskih ostankih, in škodljivci, se namnožijo, možnosti ukrepanja pa zmanjšajo. Brez pregleda površine in po potrebi analize tal ni mogoče odgovoriti, ali je površina za koruzo brez omejitev primerna.

Izbira sort in sadilnega materiala

Pri izbiri sorte oziroma hibrida so merila naslednja:

1. Dolžina rastne dobe glede na razmere lokacije in namen pridelka. Proizvajalci sorte razvrščajo v razrede zrelosti oziroma navajajo potrebno toplotno vsoto. Ti podatki so določeni za razmere, v katerih so bili izmerjeni, zato jih je treba primerjati s podatki, veljavnimi za našo lego, in ne prevzeti neposredno.
2. Namembnost. Sorte za zrno in sorte za silažo se razlikujejo po razmerju med zrnom in rastlinsko maso, po višini rastline, po trdnosti stebla in po kakovosti pridelka. Sorta, izbrana za zrno, ni nujno najboljša izbira za silažo, in obratno.
3. Odpornost in toleranca na bolezni in škodljivce, ki se na konkretni površini pojavljajo. Ta podatek je treba vzeti za vsak hibrid posebej iz uradnega razvida sort in iz strokovne literature; neposredno primerljivih podatkov med hibridi brez vira ne navajamo.
4. Tveganje poleganja. Sorta z višjo rastlino in šibkejšim steblom je na legah z močnim vetrom in na z dušikom dobro preskrbljenih tleh bolj izpostavljena poleganju. Tudi ta podatek je treba vzeti iz vira za posamezen hibrid.
5. Kakovost semena. Seme mora biti certificirano in zdravo; na deklaraciji so podatki o kalivosti, energiji kalitve in čistosti. Če je seme obdelano, je treba upoštevati navodila na deklaraciji glede ravnanja in varnosti.

Zakaj iz lastnega posevka ne pridelujemo semena. Koruza je tujeprašnica in se prideluje iz hibridnega semena; potomci hibrida niso enaki staršem, zato lastno seme ne daje enakega posevka. Semenski material je treba kupiti vsako leto.

Dve vprašanji, na kateri je treba odgovoriti pred nakupom: ali v naših razmerah izbrana sorta dozori do namena, ki ga imamo, in ali je njena odpornost ustrezna pritisku bolezni in škodljivcev na naši površini.

Kolobar in predposevek

Pravila, ki veljajo ne glede na razmere:

• koruze ne sejemo več let zapored na isto površino: škodljivci in bolezni, ki ostajajo v tleh in na rastlinskih ostankih, se ob ponavljanju namnožijo;
• izogibamo se zaporedju s kulturami, ki jim ustrezajo isti škodljivci (na primer druge vrste iz skupine, v katero sodi koruza, in trave z njimi povezanimi škodljivci);
• kot predposevek so ugodne stročnice (soja, detelje in druge metuljnice), ki puščajo v tleh vezan dušik, ter žita in kulture, ki izboljšajo strukturo tal;
• ostanke predposevka je treba obravnavati tako, da ne ovirajo obdelave in setve in da v njih ne prezimijo škodljivci.

Koruza kot predposevek. Koruza pušča na površini veliko rastlinske mase. To je prednost, ker ostanki ščitijo tla pred erozijo in prispevajo organsko snov, in slabost, ker je takšno površino težje pripraviti za naslednjo kulturo. Ker je spravilo pozno, je koruza slabša izbira kot predposevek za kulture, ki jih je treba posejati zgodaj, in boljša za jare kulture.

Monokultura. V praksi je pri koruzi pogosta, a ima ceno: večji pritisk bolezni in škodljivcev, ki se vežejo na koruzo, in plevelov, ki jih je v monokulturi vse težje zatirati. Kolikšen premor zadostuje, ni univerzalna številka: odvisen je od tega, kateri škodljivci in bolezni so na površini prisotni in kako dolgo se ohranjajo v tleh. Brez podatkov o stanju površine tega premora ni mogoče odgovorno določiti.

Priprava tal

Namen priprave tal je ustvariti setvišče: sloj z drobno strukturo, v katerega se seme odloži enakomerno in v stik z vlago, obenem pa ohraniti strukturo tal in površino, s katere voda ne odteka v jarke in kjer ne zastaja.

Kaj je treba doseči:

• tla v sloju setve so zdrobljena, brez večjih grud in brez zbitih plasti tik pod njim;
• žetveni ostanki in ostanki predposevka so razrezani in porazdeljeni toliko, da ne ovirajo setve;
• površina je uravnana, da stroj odlaga seme enakomerno po globini.

Vrstni red del je odvisen od stanja tal, ne od koledarja. Če so tla preveč mokra, vsaka obdelava povzroči zbitost, ki se je pozneje ne da popraviti; zato mokrih tal ne obdelujemo. Globine obdelave in števila prehodov ne navajamo, ker sta odvisna od predposevka, tipa tal in uporabljene mehanizacije.

Izbira postopka. Klasična obdelava z oranjem in ohranitvena oziroma minimalna obdelava nista univerzalno boljša ali slabša: izbira je odvisna od tipa tal, nagiba, pritiska plevelov, razpoložljive mehanizacije in od tega, kako se tla spomladi ogrevajo. Podrobneje: Priprava tal.

Kaj preverimo pred setvijo: ali je setvišče drobno, ali je vlaga v sloju setve ustrezna za predvideno globino, ali je površina ravna, ali so ostanki preveliki za sejalnico.

Setev ali sajenje

Koruzo sejemo; sadike niso ustaljen način pridelave v polju. Odločitve so tri: kdaj, na kakšno gostoto in razmik ter kako globoko.

Kdaj. Termin določata dva pogoja: da so tla dovolj ogreta in obdelovalna ter da je nevarnost pozebe mimo. Ker se oba pogoja med leti in med legami razlikujeta, termina ni mogoče zapisati kot datum. Zgodnja setev v premrzla in premočena tla praviloma pomeni počasnejši in neizenačen vznik; pozna setev pa skrajša razpoložljivo rastno dobo in premakne občutljive faze v vroč in sušni del poletja.

Gostota posevka je odločitev, ki je odvisna od namena in razmer. Pri koruzi je pomembnejša kot pri mnogih drugih poljščinah, ker rastlina slabo nadomešča manjkajoče sosede: če rastline vznikejo neizenačeno, praznih mest v vrsti ni mogoče zapolniti z večjo rastjo preostalih. Izhodišče je kompromis:

• gostejši posevek da več rastlin, a vsaka rastlina ima na voljo manj vode, svetlobe in hranil; posledice so tanjša stebla, večje tveganje poleganja in manjši storži, ob suši pa lahko pridelek pade kljub večjemu številu rastlin;
• redkejši posevek pusti neizkoriščene vire in daje več prostora plevelom.

Kateri podatki so potrebni za navodilo o gostoti in razmikih. Koristno je zapisati ciljno število rastlin na enoto površine, razmik med vrstami in razmik v vrsti ter pripadajoči hibrid in namen. Ker so te vrednosti odvisne od namena (zrno ali silaža), razreda zrelosti, kakovosti setvišča, razpoložljive vode, pritiska bolezni in plevelov ter od razmika, ki ga zahtevajo stroji za oskrbo, jih ta vodič ne navaja kot eno številko. Vpiše jih uredništvo skupaj z virom, iz katerega izhajajo, in s pogoji, za katere veljajo.

Kako globoko. Preplitva setev v suha in hladna tla semenu odvzame vlago, pregloboka setev v hladna in premočena tla vznik podaljša. Globina je zato odvisna od tipa tal, vlage v tleh ob setvi in velikosti semena in je brez vira ne navajamo.

Kaj lahko preverimo med setvijo in po njej:

• ali sejalnica odlaga seme na predvideno globino – preverimo z izkopom semena na več mestih;
• ali je razmik v vrsti enakomeren, ker ta določa dejansko gostoto;
• ali se razmiki med vrstami ujemajo z načrtom oskrbe in varstva;
• ali je površina za sejalnico zaprta in je seme v stiku s tlaki;
• ali je hitrost setve takšna, da se seme ne razmeče.

Neizenačen vznik je najpogostejša posledica napak v tem koraku. Če se pojavi, ga obravnavajte po korakih, opisanih v težavi Neizenačen vznik posevka.

Prehrana rastlin

Prehrana koruze se načrtuje iz analize tal in iz namena pridelave, ne iz splošnega recepta.

Posebnost, ki jo je treba razumeti. Koruza ima velike potrebe po dušiku in kaliju, a to ne pomeni, da je treba gnojiti po občutku. Pomanjkanje v začetni rasti je pogosto posledica hladnih in premočnih tal, v katerih korenine hranil ne prevzamejo, ne pa tega, da hranil v tleh ni. Zato je treba preveriti stanje tal in rastlin, preden ukrepamo.

Količina gnojila in količina hranila nista isto. Če analiza pokaže, da v tleh primanjkuje določenega hranila, je treba najprej ugotoviti, koliko tega hranila daje izbrano gnojilo, in šele nato, koliko gnojila je potrebnega:

potrebna masa gnojila = potrebna masa hranila / delež hranila v gnojilu

Brez tega izračuna se zgodi, da se dve različni gnojili zamenjata, ker imata različen delež hranila.

Organski viri (hlevski gnoj, kompost, gnojevka) imajo poleg hranil tudi vlogo pri ohranjanju organske snovi in strukture tal. Njihova uporaba zahteva poznavanje njihove sestave in stanja tal, ker se hranila iz njih sproščajo postopoma in jih je težje načrtovati kot pri mineralnih gnojilih.

Vrstni red gnojenja. Smiselno je ločiti gnojenje ob setvi (startno gnojenje) od dognojevanja med rastno dobo. Dognojevanje z dušikom je treba vezati na stanje posevka in vremenske razmere, ne na koledar: ob obilnih padavinah se dušik izpira, ob suši pa ostane v tleh, kjer ga rastlina ne more prevzeti.

Česa ta vodič ne navaja: univerzalnih odmerkov dušika, fosforja in kalija ter števila obrokov gnojenja. To bi bilo mogoče le z analizo tal za konkretno površino, s podatkom o predposevku in z načrtom namakanja. Podrobneje: Analiza tal in načrt gnojenja.

Namakanje

Koruza potrebuje vodo predvsem v obdobju od metličenja do nalivanja zrna. Suša v tem času zmanjša pridelek in poslabša kakovost, medtem ko prekomerna vlaga v tleh, ki se ne odteka, škoduje koreninam in ovira obdelavo.

Kaj je treba spremljati, da se da odločati:

• vlago v tleh po globinah, ker je površinska vlaga sama po sebi nezanesljiv pokazatelj;
• količino padavin in potek temperature;
• stanje posevka. Zvijanje listov v najtoplejšem delu dneva je obrambni odziv rastline in samo po sebi ne pove, ali je v tleh dovolj vode; zanesljivejša je meritev.

Namakanje lahko načrtujemo z vodno bilanco: izmerimo, koliko vode v sistem pride (padavine in namakanje) in koliko je rastlina porabi. Metoda je opisana v viru Univerze v Minnesoti, a je napisana za tuje razmere in jo je treba prilagoditi lastni površini in kulturi. Podrobneje: Spremljanje vlage v tleh in Kapljično namakanje.

Namakanje in namen pridelka. Zadnje namakanje je treba načrtovati skupaj s časom spravila: ob obilnem namakanju tik pred spravilom ostane v pridelku več vode, kar pri zrnu pomeni večje stroške sušenja, pri silaži pa vpliva na vsebnost suhe snovi v masi, ki gre v silos. Količin ne navajamo, ker so odvisne od tal, vremena in razvojne faze.

Oskrba posevka

Oskrba med rastno dobo je pri koruzi predvsem zatiranje plevelov, uravnavanje prehrane in preprečevanje poškodb tal.

• Pleveli. Koruza je v začetni rasti slabo konkurenčna, pozneje pa gosta zarast sama zaduši veliko plevelov. Najbolj zanesljiva podlaga za zatiranje sta kolobar in priprava tal; ko so pleveli razviti in oleseneli, se možnosti hitro zmanjšajo. Pri večletnem ponavljanju istih ukrepov se lahko razvije odpornost plevelov, zato je treba ukrepe menjavati. Glej tudi Pleveli v posevku.
• Medvrstna obdelava rahlja tla in zatira plevel, a obenem reže korenine in pospeši izgubo vode iz tal. Odločitev je zato odvisna od stanja tal, vlage in pritiska plevelov.
• Prehrana med rastno dobo. Dognojevanje dušika mora slediti stanju posevka in vremenu, ne koledarju; glej razdelek Prehrana rastlin.
• Poleganje. Tveganje poleganja povečujejo prevelika gostota posevka, presežek dušika glede na razpoložljivo vodo, bolezni stebla, močan veter z dežjem ter zbitost ali poškodbe korenin. Zato so ukrepi posredni: ustrezna gostota, uravnotežena prehrana, izbira sorte s trdnim steblom in čim manj poškodb korenin med oskrbo. Vzroke in preverjanje obravnava težava Poleganje posevka.
• Poškodbe. Vsak prehod stroja po posevku je tveganje za poškodbe korenin in za zbitost tal. Število prehodov naj bo čim manjše, prehode pa je treba opraviti takrat, ko tla niso premočna.

Kaj preverjamo po vsakem opravilu: ali so tla zbita, ali so korenine poškodovane, ali so pleveli zatrti, ali je posevek ostal pokončen in ali ni videti znakov pomanjkanja hranil.

Varstvo

Varstvo pri koruzi ima dve plasti: kar lahko preprečimo vnaprej in kar spremljamo med rastno dobo.

Preventiva, ki deluje najbolj zanesljivo:

• kolobar in prekinitev ponavljanja koruze na isti površini;
• zdravo, certificirano seme in ustrezna gostota posevka;
• obdelava rastlinskih ostankov, da v njih ne prezimijo škodljivci in bolezni;
• izbira sort z ustrezno odpornostjo in toleranco;
• uravnotežena prehrana, ker posevek s presežkom dušika in bujno rastjo privlači škodljivce in je bolj izpostavljen poleganju.

Spremljanje med rastno dobo. Med boleznimi so pomembne tiste, ki se pojavljajo na listih (listne pegavosti in rje), ter okužbe stebla in storžev (snet oziroma guba in fuzarijske okužbe). Plesni, ki se razvijejo na storžih in zrnu, so pomembne tudi zato, ker lahko tvorijo mikotoksine; zato je treba poleg posevka spremljati tudi razmere, v katerih pridelek dozoreva, in pozneje pogoje sušenja in skladiščenja. Med škodljivci so najbolj znani koruzna vešča, koruzni hrošč in listne uši, ki lahko prenašajo virusne bolezni.

Uradna obvestila. Pojav bolezni in škodljivcev je odvisen od vremena, zato se pri napovedi zanašamo na uradna prognostična obvestila javne službe za zdravstveno varstvo rastlin, ki so dostopna skupaj z agrometeorološkimi meritvami (AGROMET). To je tudi razlog, da je treba vremenske razmere spremljati redno in ne le ob obisku posevka.

Česa ta vodič ne navaja: nobenega imena fitofarmacevtskega sredstva, nobenega odmerka in nobene karantene. Ti podatki so vezani na registracijo, ki se spreminja, zato jih je treba pred vsako uporabo preveriti v uradnih podatkih. Prav tako en sam znak ni zanesljiva diagnoza; diagnozo je treba utemeljiti z več znaki in z razmerami, v katerih so nastali. Več o načelu preventive: Preventiva v varstvu rastlin.

Spravilo

Spravilo koruze se med namenoma bistveno razlikuje, zato ga je treba načrtovati vnaprej. Pri koruzi za zrno se uporablja tudi izraz žetev; pri koruzi za silažo o žetvi ne govorimo, ker se spravlja cela rastlina.

Spravilo zrna

Merila, po katerih presojamo primernost za spravilo:

• zrelost zrna. Presojamo jo po več znakih hkrati (stanje listov in ovršja, trdota zrna, temna plast na dnu zrna), nikoli po enem samem znaku;
• vsebnost vode v zrnu. Ta določa, ali je pridelek treba sušiti in koliko. Ciljne vrednosti vlage in mejne vrednosti za takojšnje skladiščenje ta vodič ne navaja, ker so odvisne od trajanja in pogojev shrambe ter od zmogljivosti sušilnice;
• stanje posevka. Če je posevek polegao ali so storži močno okuženi, se odločitev o spravilu spremeni, ker vsak dan čakanja povečuje izgube;
• vremenska napoved. Spravilo v dežju praviloma pomeni večjo vsebnost vode v zrnu in več poškodb;
• razpoložljivost sušilnice in shrambe. Spravilo je treba uskladiti s tem, kam gre pridelek.

Spravilo silaže

Pri silaži je pridelek masa cele rastline, zato merila niso enaka:

• stopnja zrelosti in vsebnost suhe snovi cele rastline, ne le zrna. Za silažo se spravlja, dokler je masa dovolj vlažna za pravilno siliranje; prezrela in presuha masa se slabo zbija in slabo zakisa;
• stanje rastlin. Prezgodnje spravilo da premalo pridelka in preveč vode, prepozno pa oteži zbijanje;
• organizacija dela. Silos je treba napolniti hitro in brez daljših prekinitev, zato je treba pred spravilom zagotoviti ljudi, stroje in prevoz.

Natančne stopnje zrelosti in pripadajoče vsebnosti suhe snovi ta vodič ne navaja, ker bi vsaka številka potrebovala vir in navedbo pogojev.

Kako zmanjšati izgube pri spravilu

1. Nastavitev stroja preverimo na manjšem delu površine, preden začnemo s celotno parcelo.
2. Pri zrnu je treba omejiti izgube zaradi izpadanja zrn in poškodb zrn, pri silaži pa poskrbeti, da je rez čist in da masa ni onesnažena z zemljo.
3. Spravilo v premokrih tleh povzroči zbitost tal in poškodbe korenin naslednje kulture; če je mogoče, ga prestavimo.
4. Poleganje podaljša spravilo in poveča izgube. Če je posevek polegel, je treba nastavitve stroja prilagoditi, ne pa spravila opraviti na hitro.
5. Čas od spravila do sušenja oziroma do polnjenja silosa naj bo čim krajši.

Merila zrelosti so podrobneje obravnavana v vodniku Določanje zrelosti in spravilo.

Pridelek in kakovost

Pridelek ocenjujemo po več merilih hkrati, ne le po masi:

Zakaj je treba vsebnost vode navajati ob pridelku. Dve odmerjeni masi zrna nista primerljivi, če nista izmerjeni pri enaki vsebnosti vode. Zato je vsak podatek o pridelku zrna smiseln le skupaj s podatkom o vodi v zrnu.

Zakaj pridelek variira med deli parcele in med leti: razlike v tleh (globina, struktura, zbitost), razlike v vodi, neizenačen vznik, različen pritisk plevelov, škodljivcev in bolezni ter različen potek poleganja. Povezava med dvema pojavoma na isti parceli še ni dokaz vzroka. Če želimo vedeti, kaj je povzročilo razliko, je treba primerjati dele parcele in meriti, ne sklepati iz videza. Glej tudi Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi.

Shranjevanje

Ravnanje s pridelkom po spravilu je pri zrnu in pri silaži povsem različno, cilj pa je isti: čim manj izgub.

Zrno

• Sušenje in vlaga. Zrno, ki gre v shrambo, mora biti dovolj suho, ker se ob previsoki vlagi razvijejo plesni. Ciljne vrednosti vlage ne navajamo brez vira, ker so odvisne od trajanja shranjevanja in pogojev shrambe.
• Prezračevanje in hlajenje. Brez izmenjave zraka se toplota in vlaga kopičita, kar pospeši razvoj plesni in škodljivcev.
• Meritve. V shrambi je treba redno meriti vlago in temperaturo pridelka ter ju beležiti.
• Čistoča. Zrnski drobir in ostanki privlačijo skladiščne škodljivce, zato je treba shrambo očistiti in pridelka ne mešati po letinah.
• Mikotoksini. Plesni na zrnu lahko tvorijo mikotoksine, ki so pomembni za krmo in živila. Nadzor vlage je najpomembnejši ukrep, s katerim njihov nastanek preprečimo.

Silaža

• Polnjenje in zbijanje. Silos je treba napolniti hitro, maso dobro zbiti in pokriti, da v njej ne ostane zraka.
• Zapora. Silos mora biti zaprt tako, da vanj ne prodira zrak in ne voda.
• Odvzem. Po odprtju je treba silos prazniti redno in enakomerno; plesnjive dele površine je treba odstraniti in jih ne krmiti.
• Presoja kakovosti. Kakovost se presoja po videzu in vonju, pri večjih količinah pa z analizo.

Konkretnih temperatur, relativnih vlažnosti in trajanj shranjevanja ta vodič ne navaja, ker bi brez vira in brez navedbe pogojev (namen, vlaga pridelka, shramba) šlo za univerzalno navodilo, ki ne drži za vse primere.

Pogoste napake

Vsaka od teh napak ima več možnih vzrokov. En sam znak ni diagnoza; treba je preveriti po vrsti in izključevati vzroke z meritvami.

Sodobni pristopi za to kulturo

Za koruzo so uporabne predvsem tiste rešitve, ki pomagajo pri delu v vrstah in pri iskanju razlik znotraj parcele.

Vodenje stroja (GNSS/RTK). Pri setvi, gnojenju, škropljenju in spravilu je pomembna ponovljivost voznih poti. Če stroj vozi po istih linijah skozi sezono in med sezonami, so vrste enake, zmanjša se prekrivanje pri gnojenju in škropljenju, pri spravilu pa so vozne poti predvidljive. Pri tem velja: natančnost posameznega prehoda ni isto kot ponovljivost med sezonami in samodejno vodenje ni avtonomno delo brez voznika. Več: GNSS in RTK korekcije pri samodejnem vodenju stroja.

Spremljanje posevka na daljavo. Posnetki z drona ali satelita pomagajo najti dele parcele, ki zaostajajo, in opozorijo na poleganje ali večje površine poškodovanega posevka. Ne povedo pa vzroka razlike: vegetacijski indeks je pomoč pri zaznavanju razlik, ne diagnoza. Pot je vedno: razlika na karti → obisk izbranih točk → preverjanje tal in rastlin → odločitev → ponovna meritev. Več: Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi.

Podatki o pridelku za naslednjo sezono. Podatki o pridelku so uporabni le, če je merilnik pridelka na stroju pravilno umerjen; brez tega karte prikažejo tudi napake merjenja, ne le razlik v posevku. Zato je treba kakovost podatkov preveriti, preden se nanje opremo pri odločitvah.

Česa ne navajamo: prihrankov, pričakovanih donosov in naložb za te rešitve. To so podatki, ki jih je treba pridobiti za konkretno kmetijo in za konkretno leto.

Viri, avtorstvo in povezane vsebine

Ta vodič je pripravilo uredništvo. Strokovni pregled še ni opravljen, zato v metapodatkih strani tudi ni naveden. Agronomski pregled in jezikovni pregled sta ločeni nalogi; dokler agronomskega pregleda ni, tega vodiča ne predstavljamo kot strokovno potrjenega.

Viri, uporabljeni v vodiču, so navedeni v seznamu na dnu strani. Nanašajo se na to, kje se pridobijo uradna prognostična obvestila, na splošno metodo načrtovanja namakanja z vodno bilanco in na to, da so podatki o pridelku odvisni od umerjenosti merilnika. Vsi trije so napisani za tuje ali splošne razmere in jih je treba prilagoditi.

Česa v vodiču ni in zakaj je zbrano v polju »Kaj v tej vsebini še ni pripravljeno« na vrhu strani. Največje vrzeli so gostota setve in razmiki, globina setve, odmerki gnojil, merila za silažo ter vsi podatki o fitofarmacevtskih sredstvih.

Povezane vsebine:

• Kolobar – umestitev koruze v zaporedje kultur
• Priprava tal – kako pripravimo tla pred setvijo
• Analiza tal in načrt gnojenja – od vzorca do načrta gnojenja
• Kapljično namakanje – izbira sistema namakanja
• Spremljanje vlage v tleh – meritve in odločitev
• Določanje zrelosti in spravilo – merila zrelosti
• Preventiva v varstvu rastlin – preventiva pred ukrepi

Postopki pridelave za to kulturo

• Načrtovanje pridelave in kolobar Kolobar Kolobar je načrtovano zaporedje kultur na isti površini skozi več sezon. Vodič pojasni, kako izbrati predposevke, določiti zaporedje in vključiti vmesne posevke ter kdaj kolobar sam ne zadošča.
• Obdelava in priprava tal Priprava tal Priprava tal je niz posegov, s katerimi nastanejo razmere za vznik, sajenje in rast korenin. Kratek vodič o ciljih, pogojih in preverjanju rezultata, brez univerzalnih globin.
• Uravnavanje gostote posevka Uravnavanje gostote posevka Gostota posevka je agronomska odločitev, ne geometrijska kapaciteta površine. Vodič pojasni, od česa je odvisna, kaj se zgodi pri premajhni ali preveliki gostoti in kako jo preverimo.
• Prilagajanje suši, vročini in drugim omejitvam Prilagajanje pridelave suši in vročini Suša in vročina se razlikujeta: vročinski stres škoduje tudi ob dovolj vode. Vodič loči ukrepe pred sezono, med sezono in po dogodku ter pojasni, da je namakanje le eden od ukrepov.
• Izbor lokacije in ocena pridelovalnih pogojev Izbor lokacije in ocena pridelovalnih pogojev Ocena parcele je zbir meritev in opažanj z datumom, ne mnenje. Vodič loči lastnosti, ki jih je mogoče izboljšati, od tistih, ki jim prilagodimo izbor kulture in postopek.
• Mehanski postopki oskrbe Mehanski postopki oskrbe posevka Mehanski posegi so učinkoviti le, če je namen posega znan. Vodič loči zatiranje plevela, osipavanje in rahljanje ter pokaže, zakaj o razmiku vrst odločamo pred setvijo, ne med rastno dobo.
• Primerjava sistemov in postopkov Primerjava načinov namakanja Načini namakanja se razlikujejo po tem, kam pride voda – v cono korenin, na površino tal ali po površini. Sklep je pogojen, ne univerzalen.
• Priprava semena in sadilnega materiala Priprava semena in sadilnega materiala Zdrav in preverjen sadilni material je najcenejši ukrep proti boleznim, ker se napaka v tem koraku pozneje ne da popraviti. Vodič pojasni, kaj preverimo pri semenu in pri sadilnem materialu.

Pogoste težave pri tej kulturi

• Neizenačen vznik posevka Rastline vznikajo v skupinah, deli vrste pa ostanejo prazni. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno z odločitvijo o dopolnitvi posevka.
• Rumenenje listov Listi izgubljajo zeleno barvo, rast se upočasni. Rumenenje ima lahko več različnih vzrokov – hranila, voda, tla, bolezen – zato je treba vzroke izločati enega po enega.
• Pleveli v posevku V vrsti in med vrstami rastejo rastline, ki jih nismo posejali. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno s preventivnimi: kolobar, gostota posevka in mehanska oskrba.
• Poleganje posevka Posevek se povesi in poleže, stebla niso več pokončna. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi: gostota posevka, prehrana z dušikom, izbira sorte, bolezni stebla, poškodbe korenin in vreme.

Digitalne rešitve za to kulturo

• GPS/GNSS, RTK in samodejno vodenje GNSS in RTK korekcije pri samodejnem vodenju stroja Samodejno vodenje stroja po liniji z uporabo satelitskega določanja položaja in korekcijskih signalov. Kaj vpliva na natančnost prehoda in kaj na ponovljivost med sezonami.
• Droni in sateliti za spremljanje posevkov Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi Posnetki z dronov in satelitov pokažejo razlike znotraj posevka. Vodič pojasni, kaj posamezna vrsta posnetka pove, kaj ne, in kako razliko na karti preveriti na njivi.
• Sekcije, variabilni odmerek in ISOBUS Sekcije, variabilni odmerek in aplikacijske karte Vodenje stroja, izklapljanje sekcij in spreminjanje odmerka znotraj parcele so tri različne naloge. Kako nastane aplikacijska karta in kaj je treba preveriti pred izvedbo.
• Karte pridelka in podatki za naslednjo sezono Karte pridelka in podatki za naslednjo sezono Kako se preveri rezultat pridelave: merjenje pridelka in vlage, preverjanje enot, primerjava delov parcele in povezava z vzorčenjem tal. Kalibracija ni postranska stvar.
• Ciljno škropljenje in strojni vid Ciljno škropljenje in strojni vid Zaznavanje zelenih rastlin na neporaslih tleh ni isto kot ločevanje plevela od gojene kulture. Trije pristopi ciljnega škropljenja in meje njihovih dokazov.
• Robotska setev, okopavanje in odstranjevanje plevela Robotsko okopavanje in odstranjevanje plevela Dve različni logiki robotskega zatiranja plevela: stroj, ki si položaj posevka zapomni ob setvi, in stroj, ki plevel prepoznava sproti. Ločeno samostojen robot od traktorskega priključka.

Vsebinski vodniki za to kulturo

• Analiza tal in načrt gnojenja Kako odvzamemo vzorec, kaj analiza pokaže in česa ne, in kako iz izvida nastane načrt gnojenja, v katerem sta količina hranila in količina gnojila ločeni vrednosti.
• Kapljično namakanje Kdaj je kapljično namakanje smiselno, kaj določa potrebo po vodi, kako se spremlja vlaga, kako se preveri enakomernost sistema in katere so njegove omejitve.
• Spremljanje vlage v tleh Kako se postavi in bere senzor vlage v tleh, zakaj je treba meriti po globinah, kako se meritve povežejo s kulturo in tlemi ter kako iz njih nastane odločitev o namakanju.
• Določanje zrelosti in spravilo Kako se zrelost presoja glede na namen pridelka, kako se pri spravilu zmanjšajo izgube in kaj se ob spravilu zabeleži, da je mogoče naslednjo sezono primerjati.
• Preventiva v varstvu rastlin Preventiva, pomen kolobarja in spremljanje posevka ter pot od opažanja do odločitve. Zakaj en simptom ni diagnoza in zakaj je treba pri fitofarmacevtskih sredstvih preveriti uradne podatke.
• Zbitost tal: prepoznavanje, preprečevanje in preverjanje Zbita tla prepuščajo vodo in zrak slabše, korenine pa se v njih razvijajo drugače. Vodnik pove, kako zbitost prepoznamo po znakih na parceli in v profilu, katera opravila jo povzročajo, kaj jo preprečuje in kako se zapiše, da je primerjava med sezonami sploh mogoča.
• Prognostična obvestila: od obvestila do odločitve Javna služba za varstvo rastlin spremlja in napoveduje pojav bolezni in škodljivcev ter izdaja prognostična obvestila; portal AGROMET omogoča vpogled v meritve agrometeorološke mreže. Vodnik pojasni, kaj obvestilo pove in česa ne, kako se preveri na svoji parceli in kaj se zabeleži, da je odločitev preverljiva.