Primerjava načinov namakanja

Postopek na kratko

Povzetek podatkov o postopku. Podrobna razlaga sledi v razdelkih v nadaljevanju; če se podatek med seboj razlikuje, velja razlaga v vsebini.

Kategorija postopka

Primerjava sistemov in postopkov

Namen

Pojasniti, po katerih merilih se odločimo med kapljičnim namakanjem, namakanjem z razpršilci oziroma škropilniki in površinskim oziroma brazdnim namakanjem, in pokazati, da izbira izhaja iz tega, kam pride voda, ter iz razmer na enoti – ne iz enega samega merila in ne iz univerzalnega pravila.

Primernost

Za pridelavo na prostem in v zavarovanih prostorih, kjer je namakanje sploh mogoče in kjer je znan vir vode. Način se izbere za vsako enoto, vsako kulturo in vsak del enote posebej; na istem gospodarstvu so pogosto hkrati v uporabi vsi trije načini, ker se parcele razlikujejo po tleh, nagibu, obliki in oddaljenosti od vode.

Faze pridelovalnega cikla

Načrtovanje → Oskrba

Pogoji izvedbe

• Podatki o viru vode – razpoložljiva količina, pretok, kakovost in omejitve rabe.
• Podatki o tleh – tekstura, odcednost, globina in nagib enote.
• Znana kultura, razvojna faza in razporeditev korenin v tleh.
• Podatek o obliki enote – vrste ali gredice, velikost in razdeljenost enote.
• Vnaprej določen način odločanja o tem, kdaj namakati, in kdo odloči.
• Delovna sila za vzdrževanje sistema in za dela ob obdelavi ter spravilu.

Potrebni podatki

• Kakovost vode – usedline, hranila in morebitne snovi, ki vplivajo na opremo.
• Količina in pretok vode, ki sta na voljo v času, ko je voda najbolj potrebna.
• Tla – tekstura, odcednost, globina in nagnjenost k zbitosti ali skorji.
• Kultura in faza, zlasti globina korenin in njihova razporeditev v tleh.
• Oblika in velikost enote ter razdalje med vrstami oziroma gredicami.
• Razpoložljiva oprema, vir energije za črpanje in čas za redno vzdrževanje.
• Meritve vlage v tleh po globinah ter meritve pretoka in tlaka v sistemu.
• Zapis prejšnjih sezon – kje je vode primanjkovalo, kje je zastajala in kje je sistem odpovedal.

Koraki

1. Opis enote in vira vode Za vsak del enote se zapišejo tla, nagib, oblika, kultura in oddaljenost od vode. Brez tega opisa je izbira načina ugibanje, ker se ista rešitev na različnih delih enote obnaša različno.
2. Izločitev neizvedljivih načinov Najprej se izloči tisto, česar v danih razmerah ni mogoče izvesti – na primer način, ki zahteva vir vode, ki ga ni, ali postavitev, ki je na enoti ne dopuščajo nagib, oblika ali dostop. Šele med izvedljivimi načini se primerja naprej.
3. Presoja izgub, enakomernosti in vpliva na tla Za vsak izvedljiv način se presodi, kje bo voda izgubljena, kako enakomerno bo razporejena in kaj bo storila s tlemi. Izgube, zbitost in skorja so posledica tega, kam in kako voda pride, zato jih ni mogoče presojati ločeno od načina.
4. Presoja vpliva na bolezni, plevele in dostop Presodi se, ali bo voda močila liste in tla med vrstami, kaj bo to pomenilo za bolezni in plevele ter ali bo sistem oviral obdelavo, varstvo in spravilo. Način, ki ga med sezono ni mogoče obiti, je v praksi dražji od načina, ki ga je mogoče premakniti.
5. Odločitev in zapis razlogov Izbira se zapiše z razlogi in s pogoji, v katerih velja. Zapis omogoča, da se po sezoni presodi, ali je bila odločitev pravilna, in da se spremeni le tisto, kar je bilo res napačno.
6. Ločitev odločitve o načinu od odločitve, kdaj namakati Ko je način izbran, se vzpostavi še odločanje o namakanju – meritve vlage v koreninski coni in vodna bilanca. Način določa, kako bo voda prišla v tla, ne pa tega, kdaj je vode treba dodati.
7. Preizkus in spremljanje kakovosti izvedbe Sistem se preizkusi tako, da se izmeri, kje, koliko in kdaj voda pride na različnih mestih enote. Preizkus se ponovi ob različnih razmerah, rezultat pa se zapiše z datumom.

Tveganja

• Pri razpršilcih in škropilnikih se del vode izgubi z izhlapevanjem in z odnašanjem z vetrom, preden pride v tla; izgube so največje prav takrat, ko je voda najbolj potrebna.
• Pri površinskem in brazdnem namakanju se del vode izgubi z izhlapevanjem s površine in s površinskim odtokom; voda lahko odnaša delce in hranila ter na koncu poti pusti usedline.
• Pri površinskem in brazdnem namakanju se tla zbitijo in na površini nastane skorja, zlasti na težjih tleh; voda nato pronica počasneje in zastaja.
• Pri kapljičnem namakanju je glavna omejitev zamašitev kapljalnikov, ki je odvisna od kakovosti vode in od filtracije; sistem brez rednega čiščenja namaka neenakomerno.
• Kapljični sistem je občutljiv na poškodbe pri obdelavi tal, pri delu s stroji in zaradi živali, zato ga je treba ob vsakem posegu premakniti ali zaščititi.
• Voda, ki pride na liste, lahko podaljša mokroto listja in ustreza boleznim, ki se širijo z vodnimi kapljicami ali z vlago na rastlini.
• Zastajanje vode ob koreninah lahko koreninam škoduje in ustvari razmere, ki ustrezajo boleznim, povezanim s premočenimi tlemi.
• Voda, ki pride le na del površine, pusti preostala tla suha; rastline zunaj namakanega dela ostanejo brez vode, tudi kadar je sistem videti v redu.
• Enakomernost razporeditve vode ni lastnost načina samega, ampak rezultat izvedbe in vzdrževanja. Neenakomerno namakanje se pogosto pripiše tlom, gnojenju ali bolezni.
• Izguba ali zbitost, ki nastane zaradi načina, se pogosto zgodi v obdobju, ko je posevek najbolj občutljiv in ko popravka ni več mogoče izvesti.
• Način, ki med sezono ovira obdelavo, varstvo ali spravilo, povzroči izgube, ki jih pri izbiri nihče ne načrtuje.
• Izbira načina brez podatkov o količini in kakovosti vode ter o tleh je ugibanje; tudi s podatki ostane del odločitve odvisen od razmer, ki se med sezonami spreminjajo.
• Tuje izobraževalne podlage opisujejo načine za svoje razmere; prenosa na naša tla, naše vreme in našo velikost enot ni mogoče preveriti brez meritev na lastni enoti.

Preverjanje rezultata

• Izmerjena razporeditev vode – kje, koliko in kdaj voda pride na različnih mestih enote.
• Meritve vlage v tleh po globinah pred namakanjem in po njem, na več mestih in na obeh koncih enote.
• Ali je vlaga v koreninski coni po namakanju narasla tako, kot je bilo pričakovano, in ali je bil vzrok ugotovljen, kadar ni.
• Zapis o izgubah – površinski odtok, pronicanje pod koreninsko cono in izhlapevanje.
• Stanje tal po sezoni – zbitost, skorja in kakovost obdelave.
• Vpliv na bolezni in plevele v primerjavi z enoto, kjer je bil uporabljen drug način, ob zapisu razlik v razmerah.
• Porabljen čas za vzdrževanje sistema in za dela ob obdelavi ter spravilu.
• Primerjava z drugim načinom na primerljivi enoti ob enakem načinu merjenja; brez zapisa razlik primerjava ne pove, kaj je povzročilo razliko.

Namen postopka

Namen primerjave je odgovoriti na vprašanje, kam pride voda. Pri kapljičnem namakanju pride voda skozi kapljalnike neposredno v cono korenin. Pri razpršilcih in škropilnikih pade na površino tal in na rastline. Pri površinskem oziroma brazdnem namakanju se voda spusti po površini in pronica v tla tam, kamor je bila speljana, deloma pa se razširi tudi vstran.

Iz te razlike izhajajo vse druge razlike, ki jih bralec sreča v praksi: kje nastanejo izgube (izhlapevanje, odnašanje z vetrom, površinski odtok), kako enakomerno je voda razporejena, kako način vpliva na zbitost in skorjo tal, ali je mogoče hkrati z vodo dovajati hranila, kaj se zgodi s pleveli in boleznimi ter ali sistem ovira obdelavo in spravilo. Zato načina ni mogoče izbrati po enem samem merilu – na primer po ceni opreme ali po tem, kar uporablja sosed.

Razlika med načini ni razlika v tem, kdaj namakati. Kdaj namakati, se določi iz meritev vlage v koreninski coni in iz vodne bilance, ne iz urnika in tudi ne iz izbranega načina. Ta dva vprašanja se v praksi najpogosteje zmešata: sistem se izbere po občutku, namaka pa se po koledarju, pri tem pa ostane neznano, ali je voda sploh prišla do korenin. Meritve so opisane v vodnikih Spremljanje vlage v tleh in Senzorji, meritve in podpora odločanju.

Sestavni deli in vzdrževanje kapljičnega sistema v tem zapisu niso ponovno opisani; kdor jih potrebuje, jih najde v vodniku Kapljično namakanje. Ta zapis obravnava izključno odločitev med načini.

Primernost

Primerjava velja povsod, kjer je namakanje sploh mogoče in kjer je znan vir vode: na prostem in v zavarovanih prostorih, pri poljščinah, zelenjadnicah in trajnih nasadih. Način se izbere za vsako enoto, vsako kulturo in vsak del enote posebej, ker imajo deli enote različna tla, nagib, obliko in različno oddaljenost od vode. Na istem gospodarstvu so zato pogosto hkrati v uporabi vsi trije načini, vsak na svojem delu enote.

Primerjava ne velja tam, kjer manjka podatek o vodi ali o tleh. V takih razmerah ni mogoče izbrati načina, ampak le zbrati manjkajoče podatke; vsak sklep brez njih bi bil ugibanje, tudi če bi bil zapisan kot odločitev.

Pogoji izvedbe

Odločitev je mogoča le, če so znani štirje sklopi podatkov. Prvi je vir vode – količina, pretok, kakovost in omejitve rabe. Drugi so tla – tekstura, odcednost, globina in nagib. Tretji sta kultura in faza – globina korenin in njihova razporeditev. Četrti je enota – oblika, velikost, razdeljenost in dostop za obdelavo, varstvo ter spravilo. Če kateri od teh sklopov manjka, izbire ni mogoče utemeljiti.

Ločeno od tega je odločitev, kdaj namakati. Zanjo je treba vnaprej določiti meritve in merila, po katerih se odloča, ter osebo, ki odloči. Izbira načina tega ne nadomesti in tudi ne določi: način pove, kako bo voda prišla v tla, ne pa tega, koliko vode je v njih že zdaj. Merila so opisana v vodnikih Spremljanje vlage v tleh in Senzorji, meritve in podpora odločanju.

Pogoj je tudi vzdrževanje. Vsak od načinov zahteva svoje delo med sezono in ob koncu sezone; če za to delo ni človeka in časa, je način v praksi drugačen od načina, ki se preverja in čisti.

Potrebni podatki

• Kakovost vode – usedline, hranila in snovi, ki vplivajo na opremo in na filtracijo.
• Količina in pretok vode v obdobju, ko je voda najbolj potrebna, in omejitve rabe.
• Tla – tekstura, odcednost, globina in nagnjenost k zbitosti ali skorji.
• Kultura in faza, zlasti globina korenin in njihova razporeditev v tleh.
• Oblika in velikost enote, razdeljenost na dele in razdalje med vrstami oziroma gredicami.
• Razpoložljiva oprema, vir energije za črpanje in dostop do vode na enoti.
• Delovna sila za vzdrževanje sistema in za dela ob obdelavi, varstvu in spravilu.
• Meritve vlage v tleh po globinah ter meritve pretoka in tlaka v sistemu.
• Zapis prejšnjih sezon – kje je vode primanjkovalo, kje je zastajala in kje je sistem odpovedal.

Koraki

Opis enote in vira vode

Za vsak del enote se zapišejo tla, nagib, oblika, kultura in oddaljenost od vode. Brez tega opisa je izbira načina ugibanje, ker se ista rešitev na različnih delih enote obnaša različno.

Izločitev neizvedljivih načinov

Najprej se izloči tisto, česar v danih razmerah ni mogoče izvesti: način, ki zahteva vir vode, ki ga ni, ali postavitev, ki je na enoti ne dopuščajo nagib, oblika ali dostop. Šele med izvedljivimi načini se primerja naprej, ker je sicer največ časa porabljenega za način, ki ne pride v poštev.

Presoja izgub, enakomernosti in vpliva na tla

Za vsak izvedljiv način se presodi, kje bo voda izgubljena, kako enakomerno bo razporejena in kaj bo storila s tlemi. Izgube, zbitost in skorja so posledica tega, kam in kako voda pride, zato jih ni mogoče presojati ločeno od načina.

Presoja vpliva na bolezni, plevele in dostop

Presodi se, ali bo voda močila liste in tla med vrstami, kaj bo to pomenilo za bolezni in plevele ter ali bo sistem oviral obdelavo, varstvo in spravilo. Način, ki ga med sezono ni mogoče obiti ali premakniti, je v praksi manj ugoden od načina, ki ga je mogoče prilagoditi.

Odločitev in zapis razlogov

Izbira se zapiše z razlogi in s pogoji, v katerih velja. Zapis omogoča, da se po sezoni presodi, ali je bila odločitev pravilna, in da se spremeni le tisto, kar je bilo res napačno.

Ločitev odločitve o načinu od odločitve, kdaj namakati

Ko je način izbran, se vzpostavi še odločanje o namakanju – meritve vlage v koreninski coni in vodna bilanca. Način določa, kako bo voda prišla v tla, ne pa tega, kdaj je vode treba dodati. Ta dva vprašanja se vodita ločeno in se tudi ločeno preverjata.

Preizkus in spremljanje kakovosti izvedbe

Sistem se preizkusi tako, da se izmeri, kje, koliko in kdaj voda pride na različnih mestih enote. Preizkus se ponovi ob različnih razmerah, rezultat pa se zapiše z datumom, ker se stanje sistema in tal med sezonami spreminja.

Tveganja

Največje tveganje ni izbira napačnega načina, ampak izbira po enem samem merilu. Način se pogosto izbere po opremi, ki je pri roki, ali po nasvetu za drugačne razmere, razlike, ki izhajajo iz tega, kam pride voda, pa se pokažejo šele med sezono, ko jih ni več mogoče popraviti.

Omejitve, ki jih bralec najpogosteje spregleda, so te:

• Izgube pri razpršilcih in škropilnikih. Del vode se izgubi z izhlapevanjem in z odnašanjem z vetrom, preden pride v tla. Izgube so največje takrat, ko je voda najbolj potrebna.
• Zbitost in skorja pri površinskem namakanju. Voda, ki teče po površini, zbija tla in ustvarja skorjo, zlasti na težjih tleh. Voda nato pronica počasneje in zastaja, del vode pa se izgubi z izhlapevanjem s površine.
• Filtracija in zamašitev pri kapljičnem namakanju. Zamašitev kapljalnikov je glavna omejitev in je odvisna od kakovosti vode ter od filtracije. Sistem brez rednega čiščenja namaka neenakomerno.
• Vpliv na bolezni. Voda, ki pride na liste, lahko podaljša mokroto listja in ustreza boleznim, ki se širijo z vodnimi kapljicami. Zastajanje vode ob koreninah pa lahko koreninam škoduje in ustvari razmere, ki ustrezajo boleznim, povezanim s premočenimi tlemi.
• Dostopnost sistema za obdelavo in spravilo. Cevi in oprema ovirajo obdelavo, varstvo in spravilo; če jih ob posegu ni mogoče premakniti ali obiti, se opravilo izvede pozneje ali slabše.
• Neenakomernost, ki se pripiše drugemu vzroku. Neenakomerno namakanje je pogost vzrok neenakomerne rasti, ki ga pripišemo tlom, gnojenju ali bolezni. Enakomernost ni lastnost načina, ampak rezultat izvedbe, vzdrževanja in preverjanja.
• Del površine ostane suh. Voda, ki pride le na del površine, pusti preostala tla suha; rastline zunaj namakanega dela ostanejo brez vode, tudi kadar je sistem videti v redu.
• Odločanje brez podatkov. Izbira načina brez podatkov o količini in kakovosti vode ter o tleh je ugibanje.

Preverjanje rezultata

Rezultat se preverja z meritvami, ne z videzom posevka. Merilo kakovosti izvedbe je izmerjena razporeditev vode – kje, koliko in kdaj voda pride na posameznih mestih enote. Preverjajo se:

• iztok oziroma količina vode na več mestih enote, na začetku in na koncu poti;
• vlaga v tleh po globinah pred namakanjem in po njem, na več mestih;
• ali je vlaga v koreninski coni po namakanju narasla tako, kot je bilo pričakovano, in ali je bil vzrok ugotovljen, kadar ni;
• izgube – površinski odtok, pronicanje pod koreninsko cono in izhlapevanje;
• stanje tal po sezoni – zbitost, skorja in kakovost obdelave;
• vpliv na bolezni in plevele v primerjavi z enoto, kjer je bil uporabljen drug način, ob zapisu razlik v razmerah;
• porabljen čas za vzdrževanje sistema in za dela ob obdelavi, varstvu in spravilu.

Koristna je primerjava z drugim načinom na primerljivi enoti, vendar le ob zapisu razlik v razmerah; brez tega zapisa primerjava ne pove, kaj je povzročilo razliko. Odločitev o načinu se po sezoni ponovno prebere skupaj z meritvami in se po potrebi spremeni.

Povezane kulture

Način namakanja se izbere za vsako kulturo in vsak del enote posebej, zato se postopek navezuje na vsako kulturo, pri kateri je namakanje mogoče in smiselno. Povezave na kulturne vodiče se izrišejo iz podatkov: prikažejo se samo objavljeni vodiči, pri neobjavljenih pa se izpiše, da vodič še ni objavljen. Kjer kulturnega vodiča še ni, to ne pomeni, da postopek zanjo ne velja.

Primerjava postopkov

Načini se razlikujejo predvsem po tem, kam in kako pride voda. Pri kapljičnem namakanju pride voda skozi kapljalnike v cono korenin, pri razpršilcih in škropilnikih pade na površino tal in na rastline, pri površinskem oziroma brazdnem namakanju pa se voda spusti po površini in pronica v tla tam, kamor je bila speljana. Iz te razlike izhajajo vse druge razlike – izgube zaradi izhlapevanja in vetra, enakomernost razporeditve, vpliv na zbitost in skorjo tal, možnost gnojenja z vodo, vpliv na plevele in bolezni ter dostopnost sistema za obdelavo in spravilo. Načini so zato opisani z enakimi elementi, da jih je mogoče primerjati; sklep je pogojen in nobeden od njih ni univerzalno boljši.

Tabelo lahko vodoravno premaknete s tipkovnico ali s prstom.

Primerjava postopkov po devetih predpisanih elementih. Vsak postopek je opisan z enakimi elementi, da sta primerljiva.

Element	Kapljično namakanje	Namakanje z razpršilci in škropilniki	Površinsko in brazdno namakanje
Ime postopka	Kapljično namakanje	Namakanje z razpršilci in škropilniki	Površinsko in brazdno namakanje
Primerna kultura in faza	Za kulture, posajene ali posejane v vrstah oziroma na gredicah, pri katerih je cono korenin mogoče doseči s cevjo; od začetka rasti do spravila, zlasti v fazah, ko rastlina gradi pridelek.	Za kulture v sklenjenem sestoju in za kulture, pri katerih je treba navlažiti celotno površino in ne le posameznih mest; uporabno tudi tam, kjer je treba rastline v vročini oroševati in kjer polaganje cevi ob rastline ni mogoče.	Za kulture v vrstah na ravnih površinah, katerih korenine dosežejo cono, ki jo voda navlaži s pronicanjem in bočnim tokom; pogosteje na težjih tleh, kjer voda ne odteka hitro.
Kdaj izbran	Kadar je vode omejeno ali je draga, kadar je treba vodo pripeljati do vsake rastline posebej, kadar so rastline v vrstah, kadar je površina nagnjena ali razdeljena in kadar je treba hkrati z vodo dovajati hranila.	Kadar je treba navlažiti celotno površino ali doseči vodo mimo korenin, zbranih ob vrsti, kadar je vode dovolj in kadar je izguba zaradi vetra in izhlapevanja ob drugih koristih še sprejemljiva.	Kadar je vode dovolj in jo je mogoče speljati po površini, kadar je enota ravna in kadar druga načina v danih razmerah nista izvedljiva ali dostopna.
Pogoji	Vir vode znane kakovosti in količine ter dovolj tlaka za delovanje sistema. Filtracija, prilagojena kakovosti vode, in redno čiščenje filtrov. Rastline v vrstah, tako da je cev mogoče položiti ob vsako vrsto ali pod njo. Dogovorjeno ravnanje s cevmi ob obdelavi, varstvu in spravilu.	Vir vode s pretokom in tlakom, ki zadoščata za delovanje razpršilcev. Zavarovanost pred vetrom oziroma izbira časa, ko je izguba zaradi vetra manjša. Razporeditev razpršilcev, ki ustreza obliki in velikosti enote. Dostop do vode na mestu priključitve in možnost premikanja opreme.	Vir vode s pretokom, ki zadošča za napajanje po površini, in možnost speljave do posameznega dela enote. Majhen nagib in tla, ki vodo sprejemajo s pronicanjem, brez hitrega površinskega odtoka. Razdelitev enote na dele, ki jih je mogoče namakati ločeno. Dovolj dela in pozornosti ob namakanju, ker se voda spelje in ne razprši sama.
Material	Cevi s kapljalniki in spojni deli. Filtri in, kadar je predvidena, dozirna enota za hranila. Črpalka oziroma vir tlaka ter merilnik pretoka ali tlaka za preverjanje sistema. Oznake in zapis poteka cevi za naslednje sezone.	Razpršilci oziroma škropilniki in nosilna konstrukcija ali voziček. Cevi, spojni deli in črpalka. Merilnik pretoka ali tlaka za preverjanje sistema.	Cevi ali korita za dovod vode do mesta, kjer se voda spusti na površino. Pregrade oziroma zasuni za usmerjanje toka po enoti. Orodje za izdelavo in vzdrževanje brazd oziroma pregrad.
Delo	Delo je razdeljeno na postavitev pred sezono, redno preverjanje in vzdrževanje med sezono ter pospravljanje ob koncu. Dela ob obdelavi in spravilu ne odpravi, ker je treba cevi ob vsakem posegu premakniti ali zaščititi.	Delo je zbrano v postavitvi in v premikanju opreme. Pri ročnem premikanju je treba opremo prestavljati večkrat v sezoni, kar pade v obdobje, ko je drugih del največ.	Delo je zbrano ob vsakem namakanju, ker je treba vodo speljati, nadzorovati in po potrebi preusmeriti. Vnaprej je mogoče pripraviti le brazde in pregrade; dela med namakanjem ni mogoče opraviti prej.
Omejitve	Zamašitev kapljalnikov je glavna omejitev in je odvisna od kakovosti vode ter filtracije. Cevi in kapljalnike poškodujejo obdelava tal, stroji in živali. Sistem zahteva redno preverjanje iztoka in čiščenje; nepreverjen sistem namaka neenakomerno. Voda pride le v cono, ki jo doseže cev; tla zunaj te cone ostanejo suha, zato je treba razporeditev vrst in obdelavo načrtovati skupaj s cevmi.	Veter in izhlapevanje odneseta del vode, preden pride v tla. Voda pride tudi na liste in na tla med vrstami, kar lahko podaljša mokroto listja. Voda na površini lahko stisne skorjo in pospeši zbitost, zlasti na težjih tleh. Kjer je vode omejeno, je navlažitev celotne površine med bolj potratnimi rabami. Sistem je izpostavljen vetru in poškodbam ob premikanju.	Razporeditev vode po površini je neenakomerna; na začetku poti je vode več, na koncu manj, ponekod pa voda ne pride dovolj daleč. Voda, ki teče po površini, lahko odnaša delce in hranila ter na koncu pusti usedline. Na površini se tla zbitijo in nastane skorja; na težjih tleh voda pronica počasi in zastaja. Del vode se izgubi z izhlapevanjem s površine. Zastajanje vode lahko koreninam škoduje in ustvari razmere, ki ustrezajo boleznim, povezanim s premočenimi tlemi.
Stroški	Ni navedeno. Znesek je odvisen od razmer in ga brez datirane ponudbe ali obračuna ne navajamo.	Ni navedeno. Znesek je odvisen od razmer in ga brez datirane ponudbe ali obračuna ne navajamo.	Ni navedeno. Znesek je odvisen od razmer in ga brez datirane ponudbe ali obračuna ne navajamo.
Kakovost izvedbe	Kakovost se preveri z meritvijo, koliko vode v enakem času pride na več mestih vzdolž vsakega voda, in z meritvami vlage po globinah pred namakanjem in po njem. Rezultat preizkusa se zapiše z datumom, ker se stanje med sezonami spreminja.	Kakovost se preveri z meritvijo, koliko vode pride na več mestih, ki jih pokriva posamezni razpršilec, in z meritvami vlage po globinah. Ker veter in druge razmere vplivajo na razporeditev, je treba preizkus ponoviti ob različnih razmerah.	Kakovost se preveri z meritvijo, koliko vode pride do različnih točk po poti in kako daleč od toka se tla navlažijo, ter z meritvami vlage po globinah na začetku in na koncu poti. Enakomernost je pri tem načinu v največji meri odvisna od izvedbe in ne od opreme.

Opozorila k primerjavi:

• Stroškov ne navajamo in polje stroškov je zato pri vseh treh načinih izpuščeno. Znesek je odvisen od dolžine sistema oziroma površine, količine in cene opreme, energije, vira vode, dela in razmer na gospodarstvu. Vsak znesek mora biti naveden kot podatek s pogoji, datumom in virom, zato ga je treba pridobiti z datiranimi ponudbami ali iz obračunov; brez datirane ponudbe zneska ne navajamo.
• Načina ni mogoče izbrati brez podatkov o kakovosti in količini vode ter o tleh, predvsem o odcednosti in teksturi. To so podatki, ki jih ta zapis ne more nadomestiti; brez njih je izbira ugibanje, tudi če so vsi drugi podatki znani.
• Enakomernost razporeditve vode ni lastnost načina samega, ampak rezultat izvedbe, vzdrževanja in preverjanja. Preveri se z meritvami, kje, koliko in kdaj voda pride na posameznih mestih enote; dokler to ni izmerjeno, o enakomernosti nimamo podatka.
• Odločitev o načinu je ločena od odločitve, kdaj namakati. O tem, kdaj namakati, se odloča iz meritev vlage v koreninski coni in iz vodne bilance, ne iz urnika; način določa le, kako bo voda prišla v tla.
• Primerjava velja za razmere, ki so pri posameznem načinu navedene. V drugih razmerah se izbira lahko obrne; na istem gospodarstvu se pogosto uporabljata dva ali vsi trije načini, vsak na svojem delu enote.
• Nobeden od načinov ni univerzalno boljši. Odločitev je treba zapisati z razlogi in jo po sezoni preveriti.
• Pričakovanega pridelka, prihrankov vode in prihrankov pri delu ne navajamo. Zanje bi bili potrebni primerljivi podatki z enot, s pogoji in z virom, ki jih nimamo.

Sklep

Sklep je pogojen. Nobeden od postopkov ni univerzalno boljši; izbira velja za navedene pogoje.

Tabelo lahko vodoravno premaknete s tipkovnico ali s prstom.

Pogojen sklep: kateri postopek je izbran v katerih pogojih.

Pogoj	Izbira
Kapljično namakanje je primerno, kadar je vode omejeno ali je draga, kadar so rastline v vrstah in je cono korenin mogoče doseči s cevjo, kadar je površina nagnjena ali razdeljena in kadar je treba hkrati z vodo dovajati hranila.	Kapljično namakanje.
Namakanje z razpršilci in škropilniki je primerno, kadar je treba navlažiti celotno površino ali doseči vodo mimo korenin, zbranih ob vrsti, kadar je vode dovolj in kadar so izgube zaradi vetra in izhlapevanja ob drugih koristih še sprejemljive.	Namakanje z razpršilci in škropilniki.
Površinsko oziroma brazdno namakanje je primerno, kadar je enota ravna, kadar tla dobro sprejemajo vodo in se ne zbijajo hitro, kadar je vode dovolj in kadar druga načina v danih razmerah nista izvedljiva ali dostopna.	Površinsko in brazdno namakanje.

Kulture, za katere je postopek pripravljen

• Krompir Krompir je poljščina, pri kateri se pridelek oblikuje pod zemljo, zato so odločitve o tleh, obdelavi, oskrbi in spravilu med seboj tesno povezane. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje ter navaja, katere odločitve zahtevajo podatke o lastni površini.
• Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
• Paradižnik Paradižnik pridelujemo na prostem ali v zavarovanem prostoru, in način pridelave bistveno spremeni oskrbo, varstvo in spravilo. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sort in sadik, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo rastline, varstvo, spravilo, kakovost plodov in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Pšenica Pšenica je poljščina, pri kateri namen pridelka – kakovostno zrno ali krmno zrno – spremeni tehnologijo, zlasti prehrano rastlin in merila ob spravilu. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano po razvojnih fazah, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost zrna in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Čebula Čebula je zelenjadnica, pri kateri namen pridelka – mlada čebula in čebulček ali čebulice za skladiščenje – določi čas spravila in ravnanje po njem. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali presajanje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Solata Solata je zelenjadnica kratke rastne dobe, pri kateri se tehnologija razlikuje glede na to, ali pridelujemo glave, listno solato ali mlado solato za rezanje. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Česen Česen je zelenjadnica, pri kateri o izidu pridelave najbolj odločita izbira in zdravje sadilnega materiala ter oblika, ki ji ustreza čas sajenja. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro materiala, kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost ter sušenje in shranjevanje pridelka.
• Korenje Korenje je zelenjadnica, pri kateri pridelek nastane v tleh, zato sta zgradba tal in oskrba posevka med rastjo odločilni za obliko in kakovost korena. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Fižol Fižol je stročnica, ki živi v simbiozi z bakterijami, ki vežejo dušik, zato se njegova pridelava po umestitvi v kolobar in po prehrani razlikuje od večine drugih vrtnin. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, oporo, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo stročja in zrna, kakovost ter shranjevanje.