Priprava semena in sadilnega materiala

Postopek na kratko

Povzetek podatkov o postopku. Podrobna razlaga sledi v razdelkih v nadaljevanju; če se podatek med seboj razlikuje, velja razlaga v vsebini.

Kategorija postopka

Priprava semena in sadilnega materiala

Namen

Pojasniti, da se kakovost in zdravstveno stanje sadilnega materiala preverita pred setvijo ali sajenjem, ker se napaka v tem koraku pozneje ne da popraviti; pokazati, kaj se pri semenu in pri vegetativnem sadilnem materialu pregleda, kaj se ob prevzemu preveri in kdaj je tretiranje semena odločitev, ki jo je treba utemeljiti.

Primernost

Za vsako setev in sajenje, na prostem in v zavarovanem prostoru, pri lastnem in kupljenem materialu. Obseg preverjanja se prilagodi vrednosti posevka in količini materiala, ne pa tveganju, ki ga prinaša okužen ali neustrezen material.

Faze pridelovalnega cikla

Načrtovanje → Setev ali sajenje

Pogoji izvedbe

• Podatki o partiji materiala – deklaracija, oznaka partije in podatki o kakovosti, kadar so priloženi.
• Znana kultura in sorta ter namen pridelka, ker določajo, kakšna kakovost materiala je potrebna.
• Prostor in razmere za shranjevanje materiala pred setvijo, ki ustrezajo zahtevam kulture.
• Dogovorjen način preverjanja kakovosti, ki ga je mogoče ponoviti in ki se zapiše.
• Podatek o tem, katera sredstva so dovoljena za obravnavo materiala in pod katerimi pogoji.

Potrebni podatki

• Podatki o partiji – oznaka, izdajatelj in podatki o kakovosti, ki so navedeni v deklaraciji.
• Kalivost in čistost, kadar sta navedeni, in način, s katerim bi ju bilo mogoče preveriti.
• Masa tisoč semen, kadar je navedena, ker se z njo preračuna potrebna količina materiala.
• Podatki o shranjevanju do setve – čas, razmere in morebitne spremembe, ki bi jih bilo opaziti.
• Za vegetativni material – kaliber, zdravstveno stanje, stanje brstov in videz gomoljev, čebulčkov oziroma sadik.
• Zapis o izvoru materiala in o tem, kdo ga je dobavil, ker se ob sumu vsak nadaljnji korak opre na ta podatek.

Koraki

1. Pregled deklaracije in podatkov o partiji Ob prevzemu se pregledajo oznake in deklaracija: kdo je material pridelal oziroma pripravil, katera partija je in kateri podatki o kakovosti so navedeni. Ti podatki se prepišejo v zapis o posevku, ker so edina sled, po kateri je mogoče pozneje ugotoviti, iz katere partije je material, s katerim je bil posevek posejan.
2. Presoja kakovosti semena Pri semenu se presojajo kalivost in čistost ter masa tisoč semen, kadar so podatki navedeni. Če kalivost ni navedena ali je podatek star, se določi, kako se bo preverila in kdo bo to storil; v tem primeru se količina materiala ne določi po navedenem podatku, ampak po preverjenem.
3. Shranjevanje pred setvijo Material se do setve shranjuje tako, da se razmere v shrambi spremljajo in zapišejo, ker se kakovost med shranjevanjem lahko poslabša brez zunanjih znakov. Vsaka sprememba razmer, vlaga, škodljivci ali vonj se zabeležijo in se ob setvi preverijo, preden se material uporabi.
4. Pregled vegetativnega sadilnega materiala Pri gomoljih, čebulčkih in sadikah se pregledajo kaliber, zdravstveno stanje, stanje brstov in videz. Pri materialu, ki se pred uporabo brsti oziroma kali, se preveri tudi, ali je predbrstenje oziroma svetljenje potekalo po načrtu; če ni, se določi, ali je material še uporaben ali se nadomesti.
5. Preverjanje ob prevzemu materiala Ob prevzemu se preverijo oznake in deklaracije, videz, vonj in poškodbe pošiljke. Sumljiv material se loči od drugega in se ne uporabi, dokler ni presojeno, kaj se z njim zgodi; če se vzame vzorec, se to zapiše, ker brez vzorca poznejše stanje ni več povezano s partijo.
6. Odločitev o tretiranju semena Tretiranje je odločitev z zahtevami, ne samoumeven korak. Najprej se preveri, katera sredstva so za to kulturo, ta namen in ta način uporabe dovoljena in pod katerimi pogoji; šele nato se odloči, ali se tretira, s čim in kdaj. Kadar podatka o dovoljenih sredstvih in pogojih ni, se tretiranje ne izvede po spominu ali po nasvetu brez vira.

Tveganja

• Okužen ali poškodovan material prinese bolezen v posevek, kjer se že ob prvih znakih ne da več odpraviti; zaradi tega je preverjanje pred setvijo cenejše od vseh kasnejših ukrepov.
• Material neznanega izvora ali brez podatka o partiji onemogoči primerjavo med sezonami in ugotavljanje, kaj je povzročilo razliko v vzniku ali zdravju posevka.
• Napačno shranjevanje poslabša kalivost ali kakovost, ne da bi bilo to pred setvijo opazno; napaka se pokaže kot redek ali izenačen vznik, ko popravka ni več.
• Pri vegetativnem materialu se zdravstveno stanje spregleda, ker je videz na videz urejen; bolezen se ob uporabi prenese na celotno posevek, pri gomoljih in čebulčkih pa tudi v shrambo.
• Kaliber, ki odstopa od načrtovanega, spremeni število rastlin na enoto površine in s tem tudi vse nadaljnje odločitve o oskrbi in gostoti.
• Tretiranje, izvedeno brez preverjanja dovoljenja in pogojev, je lahko nedovoljeno ali za rastlino tvegano; tveganje ostane tudi, kadar je bilo sredstvo uporabljeno po občutku ali po starem navodilu.
• Material, ki se uporabi kljub sumu, opraviči nastalo škodo kot naključje; brez ločitve in zapisa o sumu ni mogoče ugotoviti, od kod je bolezen prišla.

Preverjanje rezultata

• Zapis o uporabljeni partiji z oznako, izvorom in podatki o kakovosti, ker je to edina sled, po kateri se poznejše stanje posevka pripiše materialu.
• Ocena vznika oziroma sprejema po sajenju z meritvijo, ker se le tako loči napaka v materialu od napake v izvedbi ali v razmerah po setvi.
• Zapis, kako je bil material shranjen in koliko časa, ter vsake spremembe, opažene med shranjevanjem.
• Zapis o tretiranju – ali je bilo izvedeno, na podlagi katerega preverjenega podatka in v katerih pogojih – oziroma zapis, da tretiranja ni bilo.
• Primerjava med sezonami ob enakem načinu preverjanja, ker se le tako pokaže, ali se kakovost dobavljenega materiala spreminja.

Namen postopka

Zdrav in preverjen sadilni material je najcenejši ukrep proti boleznim, ker je napaka v tem koraku edina v celotnem ciklu, ki je pozneje ni mogoče popraviti. Vse, kar se izvede pozneje – obdelava, oskrba, varstvo, namakanje – le zmanjšuje posledice odločitve, ki je bila sprejeta ob nabavi ali pripravi materiala. Zato se ta korak ne opravi mimogrede, ampak po vnaprej določenem pregledu, in njegov izid se zapiše.

Namen postopka je material presoditi, preden je vložen v tla ali v posodo, in določiti, kaj se z njim zgodi, če presoja ni ugodna: ali se uporabi z določenim tveganjem, ali se nadomesti z drugo partijo, ali se površina, ki bi jo pokril, poseje z drugim materialom.

Ločiti je treba dva primera, ker se preverjanje razlikuje:

• Seme je material, ki je bil pripravljen in zapakiran zunaj gospodarstva; o njem so podatki, ki jih je treba prebrati in preveriti.
• Vegetativni sadilni material – gomolji, čebulčki in sadike – je živ material, ki se obnaša drugače od semena: občutljiv je na poškodbe, na razmere med shranjevanjem in na stanje brstov, zato je njegova kakovost še pomembnejša.

Primernost

Postopek velja za vsako setev in sajenje, ne glede na to, ali se material prideluje doma ali se kupuje. Razlika je v tem, kaj je na voljo kot podatek: pri kupljenem materialu so priloženi podatki o partiji, pri lastnem materialu pa jih je treba ustvariti – z zapisom o izvoru, o času shranjevanja in o opažanjih med njim.

Obseg preverjanja se prilagodi vrednosti posevka in količini materiala, ne pa tveganju, ki ga prinaša. Kjer je posevek majhen, je smiselno preveriti material bolj, ne manj, ker je vsaka izguba tam razmeroma večja.

Pogoji izvedbe

Prvi pogoj je sledljivost partije. Material, ki mu ni mogoče pripisati izvora in oznake partije, onemogoči vsak nadaljnji sklep: če se pojavi težava ali pokaže izjemno dober posevek, ni podatka, s katerim bi ga povezali.

Drugi pogoj je znana kultura, sorta in namen pridelka, ker šele ti določajo, kakšna kakovost materiala je potrebna. Enaka kakovost ni primerna za shranjevanje in za svežo porabo, prav tako ne za material, ki bo kratek čas stal v shrambi, in za material, ki bo shranjen dlje.

Tretji pogoj je preverjanje, ki ga je mogoče ponoviti. Vsak pregled mora imeti določeno, kdo ga opravi, kdaj in po katerem postopku. Pregled, ki ga vsak opravi drugače, da podatek, ki ga ni mogoče primerjati niti med dvema partijama niti med dvema sezonama.

Četrti pogoj je jasno pravilo ravnanja ob sumu: kdaj se material zavrne, kdaj se loči in preveri, kdo odloči in kaj se z materialom zgodi. Brez tega pravila se sumljiv material uporabi, ker je ob setvi škoda za neuporabljen material bolj opazna od tveganja, ki ga material prinaša.

Potrebni podatki

• Oznaka partije, izvor in podatki o kakovosti, ki so navedeni ob materialu.
• Kalivost in čistost, kadar sta navedeni, in starejši podatki o enaki partiji, če obstajajo.
• Masa tisoč semen, kadar je navedena, za preračun količine materiala.
• Podatki o shranjevanju: čas, razmere in opažanja med shranjevanjem.
• Za vegetativni material: kaliber, zdravstveno stanje, stanje brstov in videz.
• Podatek, katera sredstva so dovoljena za obravnavo materiala in pod katerimi pogoji, če se tretiranje sploh razmatra.
• Zapis iz prejšnjih sezon: iz katere partije je bil posevek in kako se je vznik oziroma sprejem obnesel.

Koraki

Pregled deklaracije in podatkov o partiji

Ob prevzemu se pregledajo oznake in deklaracija: kdo je material pridelal oziroma pripravil, katera partija je in kateri podatki o kakovosti so navedeni. Ti podatki se prepišejo v zapis o posevku. Namen prepisovanja ni birokracija: brez oznake partije se poznejših opažanj v posevku ne da pripisati materialu, prav tako se ne da ugotoviti, ali se težava ponavlja vedno pri istem dobavitelju ali istem letniku.

Kar v podatkih manjka, se zapiše kot vrzel. Vrzel je odločitev: ali se material preveri dodatno, ali se uporabi z znanim tveganjem, ali se nadomesti.

Presoja kakovosti semena

Pri semenu se presojajo trije podatki.

• Kalivost pove, kolikšen del semen je sposoben vznikniti. Podatek se nanaša na določeno partijo in na določene razmere preverjanja; brez tega podatka ali ob starem podatku se količina materiala ne določi po njem.
• Čistost pove, kolikšen del partije je seme ciljne kulture, in opozori na primesi, ki lahko pomenijo tudi plevel ali drugo vrsto.
• Masa tisoč semen je skupinski podatek o velikosti in teži semena. Uporablja se za preračun med maso in številom semen; kadar ni navedena, se količina materiala določi z lastno meritvijo.

Če je kateri od podatkov odsoten, se določi način, kako se preveri, kdo ga preveri in kdaj. Odločitev o količini materiala se nato opre na preverjeni podatek, ne na navedenega.

Shranjevanje pred setvijo

Material se do setve shranjuje po zahtevah kulture, pri čemer se razmere v shrambi spremljajo. Kakovost se med shranjevanjem lahko poslabša brez zunanjih znakov: seme lahko izgubi kalivost, vegetativni material pa požene, se posuši ali zboli.

Zato se vsaka sprememba razmer zabeleži in se ob setvi pregleda, preden se material uporabi. Material, ki je bil shranjen v drugačnih razmerah od načrtovanih, se obravnava kot material z vrzeljo v podatkih, tudi če je videti nepoškodovan.

Pregled vegetativnega sadilnega materiala

Pri gomoljih, čebulčkih in sadikah se pregledajo:

• kaliber, ker določa, koliko materiala je potrebnega za načrtovano površino in kako se material razporedi;
• zdravstveno stanje, ker se bolezen z materiala prenese neposredno v posevek, pri gomoljih in čebulčkih pa tudi v shrambo;
• stanje brstov oziroma razvoj sadike, ker pove, ali je material pripravljen na sajenje;
• predbrstenje oziroma svetljenje, kjer se izvaja, ker se z njim vpliva na število in moč poganjkov; če postopek ni potekal po načrtu, se odloči, ali se material uporabi ali nadomesti.

Kakovost je pri tem materialu pomembnejša kot pri semenu zato, ker nosi bolezen s seboj in ker se njegove napake ne da odpraviti s količino: več slabega materiala ne nadomesti manjkajoče kakovosti, ampak poveča tveganje.

Preverjanje ob prevzemu materiala

Ob prevzemu se preverijo oznake in deklaracije, videz, vonj in poškodbe pošiljke. Pregled se opravi takoj, ker so poznejše reklamacije brez zapisa in brez vzorca težko utemeljene.

Ob sumu se material loči od drugega in se ne uporabi, dokler ni presojeno, kaj se z njim zgodi. Če se vzame vzorec, se zapiše, kje je shranjen, kaj je bilo odvzeto in kdaj. Če se material kljub sumu uporabi, se to odloči izrecno in z zapisom razloga, ker je pozneje nastala škoda le tako povezljiva z odločitvijo, ki je bila sprejeta.

Odločitev o tretiranju semena

Tretiranje je odločitev z zahtevami, ne samoumeven korak. Pred vsako izvedbo je treba preveriti, katera sredstva so za določeno kulturo, namen in način uporabe dovoljena in pod katerimi pogoji. Ta vodič teh podatkov ne navaja: imen sredstev, odmerkov in karenc ne sme navajati brez preverjenega vira, zato se preverijo pri pristojnem organu oziroma v veljavnem registru.

Kadar podatek o dovoljenih sredstvih in pogojih ni preverjen, se tretiranje ne izvede po spominu, po navadi iz prejšnjih let ali po nasvetu brez vira. Odločitev se zapiše tudi takrat, ko je odločitev ta, da se tretiranje ne izvede.

Tveganja

• Bolezen iz materiala. Okužen material prinese bolezen v posevek; ko so znaki vidni, bolezni ni več mogoče odpraviti in preostane le blaženje posledic.
• Material brez sledi. Brez oznake partije in izvora ni mogoče ugotoviti, od kod je težava prišla, niti ponoviti uspešne odločitve.
• Shranjevanje. Neustrezno shranjevanje poslabša kalivost ali zdravstveno stanje, ne da bi bilo to pred setvijo opazno; napaka se pokaže kot slab vznik, ko je popravek že nemogoč.
• Videz kot merilo. Pri vegetativnem materialu se zdravstveno stanje spregleda, ker je pošiljka videti urejena; bolezen se nato prenese na cel posevek, pri gomoljih in čebulčkih pa tudi v shrambo.
• Kaliber. Odstopanje od načrtovanega kalibra spremeni število rastlin na enoto površine in s tem tudi oskrbo, gostoto in pričakovani potek rasti.
• Nepreverjeno tretiranje. Tretiranje brez preverjenega podatka o dovoljenju in pogojih je lahko nedovoljeno ali za material škodljivo; tveganje je tem večje, ker se uporabi prav v koraku, ki naj bi zmanjšal tveganje.
• Uporaba kljub sumu. Material, ki se uporabi kljub sumu, opraviči nastalo škodo kot naključje; brez ločitve in zapisa o sumu napake ni mogoče pripisati njenemu pravemu vzroku.

Preverjanje rezultata

Rezultat postopka se preveri na posevku in v shrambi.

Najprej se preveri vznik oziroma sprejem po sajenju: meritev vznika je prva meritev, s katero se podatek o materialu sooči z realnostjo. Napaka v materialu in napaka v izvedbi ali v razmerah po setvi se ločita le, če je vznik izmerjen in zapisan, in če je ob tem zapisana tudi partija, ki je bila uporabljena.

Nato se preveri zdravstveno stanje posevka v prvih tednih rasti. Če se bolezen pojavi, se najprej ugotovi, ali je bila prisotna že na materialu; zato se material ob prevzemu pregleda in sum zapiše. Prav tako se ob spravilu preveri shramba, pri gomoljih in čebulčkih pa se sledi, ali se gnitje pojavlja v skupinah, kar kaže na material, ali posamično.

Na koncu se zapiše ocena dobave za naslednjo sezono: katera partija se je obnesla, katera ne in kaj je bilo pri njej ugotovljeno. Brez tega se za vsako sezono znova odloča brez podatka, ki bi ga v tem času že imeli.

Povezane kulture

Priprava sadilnega materiala se navezuje na vsako kulturo, ker vsaka kultura zahteva drugačno obravnavo materiala. Razlika v postopku je odvisna od tega, iz česa se kultura razmnožuje:

• pri krompirju je sadilni material vegetativen – gomolji, pri katerih se pregledajo kaliber, zdravstveno stanje in stanje brstov;
• pri čebuli se uporabljata seme in čebulčki, zato se preverjanje razlikuje glede na to, kateri material je izbran;
• pri paradižniku gre pogosto za vzgojene sadike, pri katerih sta odločilna razvoj sadike in zdravstveno stanje ob prevzemu;
• pri koruzi in pšenici gre za seme, pri katerem so podlaga podatki o partiji, kalivosti, čistosti in masi tisoč semen.

Koliko materiala je potrebnega, izhaja iz gostote posevka, ki se določi v svojem postopku; ta zapis tega izračuna ne ponavlja, ker mora ostati na enem mestu. Katere razmere kultura potrebuje, pa je zapisano v razdelku o pridelovalnih zahtevah posamezne kulture.

Kulture, za katere je postopek pripravljen

• Krompir Krompir je poljščina, pri kateri se pridelek oblikuje pod zemljo, zato so odločitve o tleh, obdelavi, oskrbi in spravilu med seboj tesno povezane. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje ter navaja, katere odločitve zahtevajo podatke o lastni površini.
• Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
• Paradižnik Paradižnik pridelujemo na prostem ali v zavarovanem prostoru, in način pridelave bistveno spremeni oskrbo, varstvo in spravilo. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sort in sadik, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo rastline, varstvo, spravilo, kakovost plodov in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Pšenica Pšenica je poljščina, pri kateri namen pridelka – kakovostno zrno ali krmno zrno – spremeni tehnologijo, zlasti prehrano rastlin in merila ob spravilu. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano po razvojnih fazah, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost zrna in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Čebula Čebula je zelenjadnica, pri kateri namen pridelka – mlada čebula in čebulček ali čebulice za skladiščenje – določi čas spravila in ravnanje po njem. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali presajanje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Česen Česen je zelenjadnica, pri kateri o izidu pridelave najbolj odločita izbira in zdravje sadilnega materiala ter oblika, ki ji ustreza čas sajenja. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro materiala, kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost ter sušenje in shranjevanje pridelka.