Mehanski postopki oskrbe posevka

Postopek na kratko

Povzetek podatkov o postopku. Podrobna razlaga sledi v razdelkih v nadaljevanju; če se podatek med seboj razlikuje, velja razlaga v vsebini.

Kategorija postopka

Mehanski postopki oskrbe

Namen

Pojasniti namen posameznih mehanskih posegov med rastno dobo – zatiranja plevela med vrstami, osipavanja oziroma oblikovanja grebena in rahljanja – ter pokazati, kako se o času, nastavitvi stroja in številu prehodov odloča glede na stanje tal in posevka.

Primernost

Za posevke, ki so posejani ali posajeni v vrstah, ki jih je mogoče prevoziti s strojem ali obdelati z ročnim orodjem. Kjer so vrste preblizu ali posevek pregost, izvedba ni mogoča brez škode, zato se odločitev sprejme že pri načrtovanju setve.

Faze pridelovalnega cikla

Načrtovanje → Setev ali sajenje → Oskrba

Pogoji izvedbe

• Znana razporeditev vrst in razmik med njimi, določen pred setvijo oziroma sajenjem.
• Oprema, ki je na voljo, in priključki, ki ustrezajo razmiku vrst in stanju posevka.
• Podatek o vlagi in nosilnosti tal ob načrtovanem času posega.
• Zapis o razvojni fazi kulture in o velikosti plevela ob posegu.
• Določeno merilo, po katerem se poseg šteje za uspešnega, zapisano pred posegom.

Potrebni podatki

• Zapis razporeditve vrst in razmika, ker ta določa, kateri priključek je sploh uporaben.
• Ocena stanja tal – vlaga, nosilnost in zbitost – ker prehod po neustreznih tleh naredi več škode kot koristi.
• Podatek o razvojni fazi kulture in o tem, koliko poškodbe rastlina v tej fazi prenese.
• Ocena zapleveljenosti – katera vrsta plevela prevladuje in kako velika je.
• Podatki o prejšnjih posegih na enoti – kdaj, s katerim priključkom, ob katerih razmerah in s kakšnim izidom.
• Nastavitve stroja, s katerimi je bil dosežen prejšnji rezultat, da se jih da ponoviti ali utemeljeno spremeniti.

Koraki

1. Ugotovitev namena posega Najprej se zapiše, kaj naj poseg naredi: odstraniti plevel med vrstami, oblikovati greben in pokriti plevel v vrsti, ali rahljati zgornjo plast tal. Če namen ni določen, nastavitve ni mogoče izbrati in rezultata ni mogoče presojati.
2. Preverjanje pogojev v tleh in stanja posevka Pred posegom se preverita vlaga in nosilnost tal ter stanje posevka in plevela. Če so tla premokra, se poseg prestavi, ker prehod po njih pusti zbitost, ki je pozneje ni mogoče odpraviti brez dodatnega dela.
3. Nastavitev stroja Stroj se nastavi glede na namen: globina dela, kot orodja, odmik od vrste in hitrost. Vsaka od teh nastavitev se preizkusi in zapiše, ker je zapis edini način, da se isti rezultat ponovi ali da se sprememba utemelji.
4. Preizkus na manjšem delu površine Pred obdelavo celotne parcele se poseg izvede na manjšem delu. Na njem se preveri, ali je nastavitev dosegla namen in kaj je poškodovala; popravek nastavitve na majhnem delu je poceni, popravek na celotni parceli ni.
5. Izvedba posega Med izvedbo se spremljata enakomernost dela in stanje posevka za strojem. Če se rezultat med delom spremeni – ker se spremeni vlaga, globina ali količina plevela – se delo ustavi in nastavitev preveri, namesto da bi se nadaljevalo po načrtu, ki ne ustreza več.
6. Preverjanje rezultata in zapis Po posegu se na več mestih preveri, ali je bil namen dosežen in kakšna je škoda. Ugotovitve se zapišejo skupaj z nastavitvami in razmerami, ker brez tega naslednji poseg znova začne pri poskusu.

Tveganja

• Vsak prehod stroja je tveganje – poškodbe korenin in rastlin, zbitost tal in izguba vlage. Zato je bolje manj prehodov z boljšim časom kot veliko prehodov.
• Prehod po premokrih tleh zbito plast poglobi; popravek zahteva dodatno delo, posevek pa medtem izgubi čas rasti.
• Poseg v neustrezni razvojni fazi poškoduje korenine ali razraščajoči se del rastline, ne da bi plevel odstranil.
• Preveliki pleveli se ob posegu ne uničijo, ampak se ukoreninijo ali prerastejo; tak poseg je prepozen in ga bo treba ponoviti.
• Osipavanje, izvedeno preblizu vrste ali pregloboko, poškoduje korenine in lahko zmanjša število rastlin, ki bodo preživele.
• Neustrezna nastavitev stroja se na celotni parceli pokaže šele ob koncu dela, ko popravek ni več mogoč.
• Preozek razmik vrst ali pregost posevek omeji izbor priključkov; če se o tem odloča po setvi, se izkaže, da izbrane možnosti ni mogoče izvesti.
• Zaradi izgube vlage ob suši poseg poslabša stanje posevka, čeprav je bil zamišljen kot korist.
• Če se rezultat posega ne preveri in ne zapiše, se isti poseg ponavlja po spominu, napake pa se ne da ločiti od razlik v razmerah.

Preverjanje rezultata

• Pregled po posegu na več mestih in po delih parcele, s primerjavo z delom, kjer je bil poseg izveden drugače – le tako je mogoče ločiti učinek posega od razlik v tleh.
• Ocena stanja posevka za strojem – koliko rastlin je poškodovanih in v katerem delu parcele je škoda največja.
• Ocena stanja plevela po posegu, s pogledom tudi na mesta, kjer je poseg obšel vrsto, ker tam plevel nadaljuje rast.
• Meritve stanja tal po posegu, kadar je bilo delo izvedeno v mejnih razmerah; brez meritve se zbitost ali izguba vlage pripišeta vremenu.
• Zapis nastavitev, časa in pogojev za vsak poseg, ker je le ta zapis podlaga za ponovitev dobrega rezultata v naslednji sezoni.

Namen postopka

Mehanski poseg med rastno dobo je delo, ki mu mora biti namen znan, preden se stroj premakne. Namen določa čas, nastavitev in to, ali je poseg sploh potreben. Posegi, ki jih ta zapis obravnava, imajo različne namene:

• Zatiranje plevela med vrstami je namenjeno temu, da se plevelu odvzame prostor, svetloba in voda v pasu, ki ga posevek sam ne zasede. Uspeh je odvisen od velikosti plevela in od tega, ali je bil plevel uničen, ne le premaknjen.
• Osipavanje oziroma oblikovanje grebena ima dva namena: pokrije in zaduši plevel v vrsti ter ustvari obliko površine, ki vpliva na odtekanje vode in na to, kje se razvijajo korenine in pridelki. Pri tem je pomembno, koliko zemlje se premakne in kako blizu vrste se dela.
• Rahljanje odpira in prezračuje zgornjo plast tal, ki se je med dežjem in prejšnjimi prehodi zabila. Namen je ohraniti razmere za rast korenin in za sprejem vode; pri tem se del vlage izgubi, zato je učinek odvisen od tega, kdaj se rahli.

Skupno vsem trem je, da je njihov rezultat odvisen od razmer v tleh in v posevku v času izvedbe. Zato ta zapis ne predpisuje enotnega postopka: podaja odločitev, ki se sprejme pred vsakim posegom in se zapiše.

Primernost

Postopek velja za posevke, ki so v vrstah in jih je mogoče prevoziti s strojem ali obdelati z ročnim orodjem. Kjer se prideluje na majhni površini, se priključki zamenjajo z ročnim delom, odločitve pa ostanejo enake: namen, čas, nastavitev in preverjanje.

V posevkih, kjer so vrste zelo blizu skupaj ali kjer je posevek pregost, mehanski poseg med rastno dobo ni izvedljiv brez škode. Takrat se možnosti izčrpajo že pri načrtovanju: z razmikom vrst, s smerjo vrst glede na naklon in z izborom površin, na katerih je delo izvedljivo. Če se to odkrije šele med rastno dobo, popravka v tisti sezoni ni.

Pogoji izvedbe

Prvi pogoj je določen razmik vrst in uporabljeni priključki. Razmik vrst določa, kaj je med vrstami mogoče izvesti in koliko prostora ostane za orodje, priključki pa določajo, kako natančno je delo mogoče izvesti. O obojem je treba odločiti pred setvijo, ker med rastno dobo teh možnosti ni več mogoče razširiti.

Drugi pogoj so razmere v tleh. Vlaga in nosilnost določata, ali se sme na parcelo stopiti. Prehod po premokrih tleh ni le manj učinkovit, ampak pusti zbitost, ki jo je treba odpraviti z dodatnim delom, in posevek medtem zastane. Kako se nosilnost pred posegom presodi, je opisano v objavi Kdaj smemo na njivo: kako preverimo nosilnost tal?.

Tretji pogoj je razvojna faza kulture. Vsaka faza prenese različno mero posega v koreninski prostor; poleg tega se velikost plevela s časom spreminja, zato se okno, v katerem je poseg učinkovit, zapira. Kdaj je poseg še smiseln in kdaj je že prepozen, se presoja po stanju v tleh in v posevku, ne po koledarju.

Četrti pogoj je merilo uspeha, določeno pred posegom. Brez njega se vsak poseg zdi smiseln, tudi tak, ki je plevel le premaknil.

Potrebni podatki

• Zapis razporeditve vrst in razmika med njimi.
• Podatek o uporabljenih priključkih in njihovih nastavitvah pri prejšnjih posegih.
• Ocena vlage in nosilnosti tal ob načrtovanem času posega.
• Podatek o razvojni fazi kulture in o velikosti ter vrsti plevela.
• Zapis prejšnjih posegov na enoti z izidom, vključno s posegi, ki jih je bilo treba ponoviti.
• Dogovorjeno merilo uspeha in način, kako se učinek izmeri oziroma oceni.

Koraki

Ugotovitev namena posega

Najprej se zapiše, kaj naj poseg naredi. Zatiranje plevela med vrstami, osipavanje in rahljanje niso zamenljivi: vsak ima svoj namen in svoje tveganje. Če namen ni določen, ni mogoče izbrati nastavitve niti presoditi, ali je delo uspelo; poseg se potem ponovi, ker se zdi, da ni pomagal.

Preverjanje pogojev v tleh in stanja posevka

Pred posegom se preverita stanje tal in stanje posevka. Pri tleh se presoja vlaga in nosilnost: če se tla pri preizkusu preveč vdirajo ali če se za strojem vlečejo brazde, se delo prestavi. Pri posevku se presoja razvojna faza in višina, pri plevelu pa velikost in vrsta. Velik plevel je treba obravnavati drugače od majhnega, ker se pri velikem uspeh meri po tem, ali je bil uničen, ne po tem, ali je bil premaknjen.

Nastavitev stroja

Stroj se nastavi glede na namen posega: globina dela, kot orodja, odmik od vrste in hitrost. Te nastavitve so med seboj povezane – globlje delo in večja hitrost pomenita večji poseg v koreninski prostor – zato se spreminja po ena nastavitev naenkrat in se po vsaki spremembi pogleda rezultat. Nastavitev se zapiše tako, da jo je mogoče ponoviti.

Preizkus na manjšem delu površine

Pred obdelavo celotne parcele se poseg izvede na manjšem delu. Na njem se preveri, ali je nastavitev dosegla namen, kaj se je zgodilo s plevelom in koliko rastlin je bilo poškodovanih. Preizkus se opravi tudi na delu parcele, kjer so tla drugačna od povprečja, ker se prav tam pokažejo omejitve nastavitve.

Izvedba posega

Med izvedbo se spremljata enakomernost dela in stanje posevka za strojem. Če se razmere med delom spremenijo – ker se spremeni vlaga, globina dela ali količina plevela – se delo ustavi in nastavitev preveri. Nadaljevanje po načrtu, ki razmeram ne ustreza več, pomeni, da se delo v drugem delu parcele opravi drugače kakovostno kot v prvem.

Preverjanje rezultata in zapis

Po posegu se na več mestih in po delih parcele preveri, ali je bil namen dosežen in kakšna je škoda. Preverjanje se opravi takoj, ker so poškodbe na rastlinah pozneje težje pripisane posegu. Ugotovitve se zapišejo skupaj z nastavitvami, časom in razmerami; brez tega se naslednji poseg začne znova pri poskusu, izkušnja pa se izgubi.

Tveganja

• Vsak prehod je tveganje. Prehod stroja poškoduje korenine in rastline, zbija tla in izgublja vlago. Zato je manj prehodov z boljšim časom praviloma bolje kot veliko prehodov.
• Prehod po premokrih tleh. Zbitost se poglobi, popravek zahteva dodatno delo, posevek pa v tem času izgubi del rastne dobe.
• Napačen čas glede na razvojno fazo. Poseg v neustrezni fazi poškoduje rastlino, ne da bi plevel odstranil.
• Prevelik plevel. Ob posegu se plevel ne uniči, ampak se deloma ukorenini ali preraste; poseg je treba ponoviti, kar pomeni dodaten prehod.
• Osipavanje preblizu vrste. Premik prevelike količine zemlje poškoduje korenine in lahko zmanjša število rastlin, ki bodo preživele do spravila.
• Nastavitev, preverjena prepozno. Neustrezna nastavitev se pokaže ob koncu dela, ko popravek na celotni parceli ni več mogoč.
• Odlaganje odločitve o razmiku. Če se o razmiku vrst in opremi odloča med rastno dobo, se izkaže, da načrtovanega posega ni mogoče izvesti.
• Izguba vlage v suši. Poseg, ki rahli tla, lahko v sušnem obdobju poslabša stanje posevka, čeprav je bil zamišljen kot korist.
• Neizmerjen učinek. Če se rezultat posega ne preveri in ne zapiše, se napaka ne da ločiti od razlik v razmerah in se ponovi.

Preverjanje rezultata

Rezultat se preveri po posegu, na več mestih in po delih parcele. Preveri se troje:

• Ali je bil namen dosežen. Če je bil namen zatiranje plevela, se ugotovi, ali je plevel uničen ali le premaknjen; če je bil namen oblikovanje grebena, se ugotovi, ali ima greben obliko, ki je bila načrtovana; če je bil namen rahljanje, se ugotovi, ali je zgornja plast odprta in kako se je to odrazilo na stanju posevka.
• Kakšna je škoda. Oceni se delež poškodovanih rastlin in mesta, kjer je škoda največja. Škoda se zapiše tudi takrat, ko je bila pričakovana, ker je le tako mogoče presoditi, ali je bil namen vreden cene.
• Ali je rezultat izenačen po parceli. Razlike med deli parcele se zapišejo skupaj z vzrokom, kolikor ga je mogoče ugotoviti: različna tla, različna vlaga ali različna nastavitev.

Za primerjavo se uporabi del parcele, kjer je bil poseg izveden drugače ali opuščen. Le ob taki primerjavi je mogoče ločiti učinek posega od razlik v tleh in od vremena. Nastavitve, čas in razmere se zapišejo za vsak poseg, ker se le iz zapisa da ponoviti dober rezultat in se izogniti slabemu.

Povezane kulture

Mehanski posegi med rastno dobo se navezujejo na kulture, ki se pridelujejo v vrstah, ker razmik vrst odloča, kaj je med njimi izvedljivo. Zato so povezave izpeljane iz podatkov o kulturi: razmik vrst in razporeditev rastlin sta zapisana v kulturnem vodiču, in to je izhodišče za izbor priključka.

Za krompir, koruzo, paradižnik in čebulo so kulturni vodiči objavljeni; v teh posevkih se odločitve iz tega zapisa uporabijo za zatiranje plevela med vrstami, za osipavanje oziroma oblikovanje grebena in za rahljanje. Za pšenico ta zapis ni naveden, ker se posevek seje gosto in v ožjih vrstah, zato izbira posegov med vrstami ni enaka; kjer se pri njej izvajajo mehanski posegi, se presoja opravi po razdelku o oskrbi posevka v njenem kulturnem vodiču. Katere razmere kultura potrebuje in v kateri fazi poseg prenese, ta zapis ne ponavlja: ta podatek ostaja v kulturnem vodiču.

Kulture, za katere je postopek pripravljen

• Krompir Krompir je poljščina, pri kateri se pridelek oblikuje pod zemljo, zato so odločitve o tleh, obdelavi, oskrbi in spravilu med seboj tesno povezane. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje ter navaja, katere odločitve zahtevajo podatke o lastni površini.
• Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
• Paradižnik Paradižnik pridelujemo na prostem ali v zavarovanem prostoru, in način pridelave bistveno spremeni oskrbo, varstvo in spravilo. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sort in sadik, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo rastline, varstvo, spravilo, kakovost plodov in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Čebula Čebula je zelenjadnica, pri kateri namen pridelka – mlada čebula in čebulček ali čebulice za skladiščenje – določi čas spravila in ravnanje po njem. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali presajanje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Korenje Korenje je zelenjadnica, pri kateri pridelek nastane v tleh, zato sta zgradba tal in oskrba posevka med rastjo odločilni za obliko in kakovost korena. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Fižol Fižol je stročnica, ki živi v simbiozi z bakterijami, ki vežejo dušik, zato se njegova pridelava po umestitvi v kolobar in po prehrani razlikuje od večine drugih vrtnin. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, oporo, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo stročja in zrna, kakovost ter shranjevanje.