Priprava krompirja na skladiščenje in shranjevanje

Namen vodnika

Vodnik pove, kaj je treba narediti s pridelkom med spravilom in takoj po njem, kateri podatki so potrebni za določitev pogojev shranjevanja in kako se izgube spremljajo po serijah. Vrednosti temperature in relativne vlage namerno niso navedene: zanje v repozitoriju še ni preverjenega vira.

Koraki

1. Površino in opremo pripravimo pred spravilom. Prostor za shranjevanje se očisti, prezrači in pregleda pred spravilom, ne med njim. Preverijo se delovanje prezračevanja ali hlajenja, merilniki temperature in vlage ter možnost ločevanja serij.
2. Pridelek pripravimo med spravilom. Med spravilom se preprečujejo mehanske poškodbe: višina padanja, hitrost strojev in čistost pridelka. Poškodovani, gnili in zeleni deli se ločijo sproti, ker se okvara v skladišču širi.
3. Serije ločimo in označimo. Vsaka serija dobi oznako s parcelo, sorto, datumom spravila in stanjem pridelka. Serije z različnim izvorom ali različno kakovostjo se ne mešajo, ker bi izgube postale nerazložljive.
4. Določimo pogoje shranjevanja. Pogoji se določijo iz namena pridelka, sorte, zrelosti in zdravstvenega stanja ter iz trajanja shranjevanja. Univerzalnih vrednosti ni; kje jih preveriti, je opisano v besedilu.
5. Spremljamo stanje med shranjevanjem. Redno se merijo temperatura, vlaga v prostoru in stanje pridelka. Zapišejo se tudi izgube: gniloba, kalanje, mehanske poškodbe in izsušitev.
6. Rezultat uporabimo za naslednjo sezono. Iz zapisov se na koncu shranjevanja sestavi ocena: kdaj je prišlo do izgub, koliko in zaradi česa. Ta ocena je podlaga za spremembo priprave in pogojev v naslednji sezoni.

Pridelek se na skladiščenje pripravi že v polju

Kakovost v skladišču je odločena med spravilom. Poškodbe, ki nastanejo pri izkopu, dvigovanju in prevozu, so v skladišču vstop za gnilobo; zato je ravnanje med spravilom pomembnejše od poznejših popravkov. Kar se v skladišču pokvari, se ne popravi.

Ob spravilu je zato smiselno:

• zmanjšati višino padanja in prilagoditi hitrost strojev;
• ločiti poškodovane, gnile in nezrele gomolje sproti, na mestu spravila;
• prepeljati pridelek v prostor, kjer se lahko serija loči in označi;
• vsaki seriji določiti izvor (parcela, sorta), datum spravila in stanje ob sprejemu.

Kateri podatki so potrebni za določitev pogojev

Pogojev shranjevanja ni mogoče določiti brez naslednjih podatkov:

1. kultura in sorta – razlike med sortami so lahko velike;
2. namen pridelka – ali gre za kratkotrajno porabo, dolgotrajno shranjevanje ali seme;
3. zrelost in stanje kože ob spravilu – od tega je v veliki meri odvisna obstojnost;
4. zdravstveno stanje serije – prisotnost gnilobe ali poškodb skrajša obdobje shranjevanja;
5. masa serije in način zlaganja – vplivata na prezračevanje in na enakomernost pogojev;
6. predvideno trajanje shranjevanja – drugačni pogoji za nekaj tednov in za več mesecev;
7. oprema – ali je prostor mogoče prezračevati, hladiti in meriti.

Kje se preverijo vrednosti temperature in vlage

V tem vodniku ni navedene nobene temperature in nobene relativne vlage, ker zanju nimamo preverjenega vira. Številk ni dovoljeno prevzeti iz splošnih nasvetov, ker so odvisne od kulture, sorte, zrelosti, namena pridelka in trajanja shranjevanja.

Vrednosti je treba preveriti pri primarnem viru, na primer:

• v strokovnih smernicah za shranjevanje pridelka, ki jih izdaja pristojna slovenska strokovna ustanova (npr. Kmetijski inštitut Slovenije);
• v dokumentaciji opreme za hlajenje in prezračevanje, ki velja za konkretno napravo;
• pri javni službi za varstvo rastlin, kadar je vprašanje povezano z boleznimi v skladišču.

Ko so vrednosti preverjene in imajo navedene pogoje ter vir, se lahko vpišejo v ta vodnik. Do takrat so zapisane med odprtimi vprašanji te strani.

Spremljanje izgub

Izgube se spremljajo po serijah, ne za skladišče kot celoto. Za vsako serijo se ob pregledih zapiše:

• temperatura in vlaga v prostoru in, kjer je mogoče, v sami seriji;
• gniloba – približna količina in mesto v skladišču;
• kalanje – pojav kalivih očes in delež takih gomoljev;
• mehanske poškodbe in izsušitev (mehčanje, gubanje);
• posebni znaki – vonjave, sprememba barve, prisotnost žuželk ali glodalcev.

Ob vsakem pregledu se zapiše datum. Če izgube naraščajo hitro, je treba najprej ugotoviti, ali je vzrok v pogojih v prostoru, v stanju serije ob sprejemu ali v načinu zlaganja – in ne dodajati novih ukrepov brez ugotovljenega vzroka.

Kako se izgube izmerijo (vzorec z znano maso, ločevanje po vzrokih, izražanje deleža in zapis razmer), opisuje objava Izgube krompirja v shrambi: kako jih ocenimo?.

Beleženje rezultatov za naslednjo sezono

Ob koncu shranjevanja se naredi kratek povzetek po serijah:

• odstotek izgub in razlog (gniloba, kalanje, mehanske poškodbe, izsušitev);
• kdaj so se izgube pojavile (takoj po spravilu, po določenem času, ob spremembi vremena);
• katera sorta in kateri del parcele sta bila bolj ali manj obstojna;
• katere spremembe pri pripravi, pogojevanju ali zlaganju so bile uvedene.

Ta povzetek je podlaga za odločitve v naslednji sezoni: izbor sorte, čas spravila, pripravo serij in izbiro pogojev. Brez zapisa se enake izgube ponovijo, ker vzroka ni mogoče več ugotoviti.

Od česa je priporočilo odvisno

Priporočila iz tega vodnika ni mogoče prenesti na druge razmere brez podatkov, ki so našteti spodaj. Kjer podatka ni, priporočila ne navajamo.

• Temperatura in relativna vlaga: odvisni sta od kulture, sorte, zrelosti, namena pridelka in trajanja shranjevanja. Vrednosti je treba preveriti v strokovnih smernicah, ne prenesti iz splošnega nasveta.
• Režim hlajenja in prezračevanja: odvisen je od opreme, mase serije in zunanjih razmer.
• Zdravstveno stanje pridelka ob spravilu: določa, koliko časa je shranjevanje sploh smiselno.
• Namen pridelka (npr. sveža poraba, dolgotrajno shranjevanje, seme): določa strožje ali milejše pogoje.

Povezane kulture in težave

Kulture

• Krompir Krompir je poljščina, pri kateri se pridelek oblikuje pod zemljo, zato so odločitve o tleh, obdelavi, oskrbi in spravilu med seboj tesno povezane. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje ter navaja, katere odločitve zahtevajo podatke o lastni površini.