Zapleveljenost posevka: kako jo ocenimo in zapišemo?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za oceno zapleveljenosti posevka na njivi in v zavarovanem prostoru, kjer je mogoče hoditi med vrstami. Za zapleveljenost tratnih površin in nepridelovalnih površin postopek ni mišljen.
• Predpostavlja, da je parcela razdeljena na dele, ki se obravnavajo ločeno. Ena ocena za parcelo z različnimi tlemi, nagibom ali prehodi strojev opiše povprečje, ki ne pove, kje je treba ukrepati.
• Predpostavlja, da so mesta ocenjevanja izbrana in zabeležena, preden se ocena opravi. Ocena, opravljena po naključni poti, se s prejšnjo ne da primerjati, tudi če je bila opravljena enako skrbno.
• Predpostavlja osnovno prepoznavanje plevelov oziroma vsaj ločevanje po skupinah, ker različne vrste zahtevajo različen ukrep. Če vrste ni mogoče določiti, se to zapiše; določitev opravi strokovnjak.
• Mejnih gostot plevelov, obdobij, v katerih je ukrep nujen, in seznamov dovoljenih sredstev ta objava ne navaja, ker zanje v repozitoriju ni preverjenega vira. Opisuje postopek, s katerim je mogoče ocene primerjati med sabo.

Glavni vodič: vsebinski vodnik Preventiva v varstvu rastlin Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj skupna ocena ni uporabna

„Posevek je precej zapleveljen“ je resnična ugotovitev, a iz nje ni mogoče izpeljati odločitve. Uporabna postane šele, ko je iz nje razvidno:

• kje je zapleveljenost večja (kateri del parcele, kateri predel v vrsti, ali gre za pas ali otočke);
• koliko je je, izraženo na enoto površine, da je ocena primerljiva z naslednjo;
• kaj raste (vrsta ali skupina) in v kateri fazi je plevel glede na posevek;
• kako se stanje spreminja (ali se povečuje, kje se povečuje in kdaj).

Skupna ocena za celo parcelo pove povprečje. Kadar je del parcele močno zapleveljen, drugi del pa skoraj čist, je povprečje napačno za oba dela: na prvem ukrep zamudi, na drugem pa se opravi brez potrebe.

Kaj se pri oceni meri

Tri stvari se pogosto zapišejo kot ena, čeprav odgovarjajo na različna vprašanja:

Pokrovnost pove, koliko pleveli posevku dejansko jemljejo; gostota pove, kako se populacija spreminja. Zato se ocenita obe, sestava in faza pa določita odločitev o ukrepu: plevel, ki je manjši od posevka in ga posevek prerašča, je drugačno vprašanje kot plevel, ki je posevek že prerastel.

Postopek ocene

1. Parcelo razdelimo na dele, ki jih ocenjujemo ločeno. Ločijo se deli z različnimi tlemi, nagibom, vlago, osončenostjo in prehodi strojev, prav tako robovi in mesta, kjer se je že prej kazala večja zapleveljenost. Del, ki ga obravnavamo kot enoto, mora biti dovolj velik, da opisuje razmere, in dovolj majhen, da ukrep na njem še velja.
2. Izberemo mesta ocenjevanja in jih zabeležimo. Mesta se razporedijo po delu parcele, ne le ob poti in robovih, kjer je stanje praviloma drugačno. Izberejo se vnaprej in se ob vsakem obhodu ponovijo; zabeleži se njihov položaj znotraj dela, da jih je mogoče najti znova.
3. Določimo opazovano površino. Ocena na „približno“ površini ni primerljiva. Uporabi se lahko okvir, merilni trak ali dolžina vrste z znanim razmikom; pomembno je, da je površina vsakič enaka in da se zapiše, kako je bila določena.
4. Ocenimo pokrovnost in preštejemo plevele. Na opazovani površini se ločeno zapišeta delež prekrite površine in število rastlin. Če je plevelov preveč za štetje, se to zapiše; štetje v gostem sklopu ni zanesljivo in ga nadomesti primerjava ocene pokrovnosti.
5. Ločimo vrste oziroma skupine in ocenimo velikost. Za vsako skupino se zabeleži, ali je nižja od posevka, v višini posevka ali višja, in ali že cveti oziroma osemeni. Ta podatek določi, kateri ukrep je še mogoč.
6. Ocenjujemo ob enakih razmerah. Obhod se opravi ob približno enakem delu dneva in v podobnem stanju tal, ker se videz in dosegljivost rastlin med dnevom spreminjata. Zabeleži se vreme v dneh pred obhodom, ker dež, suša in vročina spremenijo videz posevka in plevelov.
7. Ponovimo in zapišemo. Ocena dobi vrednost šele s ponovitvijo: isti del, ista mesta, ista opazovana površina, podobne razmere. Vsak zapis vsebuje del parcele, mesto, datum, razvojno fazo posevka, oceno pokrovnosti in gostote, sestavo z velikostjo ter opravljeno delo od prejšnjega obhoda.
8. Primerjamo. Izidi se primerjajo med deli parcele (kje je najhuje), med mesti v istem delu (ali gre za pas, otočke ali enakomerno porazdelitev) in z lastnimi zapisi iz prejšnjih sezon (ali se zaloga v tleh zmanjšuje ali povečuje).

Kako iz zapisa nastane odločitev

Zapis sam ne odloči; odločitev iz njega sledi po korakih:

• Kje ukrepati izhaja iz primerjave delov parcele in vzorcev znotraj njih. Pleveli v pasovih ob prehodih strojev kažejo na zbitost, otočki na prazna mesta v posevku, valovi po obdelavi pa na zalogo semena v tleh.
• Kdaj ukrepati izhaja iz velikosti in faze plevelov glede na posevek: ukrep je smiseln, dokler je plevel mogoče uničiti in preden osemeni. Za mejne gostote, pri katerih je ukrep nujen, bi bil potreben preverjen vir, zato se odločitev veže na fazo in na primerjavo, ne na število.
• Kaj ukrepati izhaja iz sestave: različne vrste in skupine zahtevajo različen ukrep, zato se zapleveljenost nikoli ne obravnava kot eno samo stanje. Izbira postopka je primerjana v objavi Mehansko okopavanje ali ciljno škropljenje, register dovoljenih sredstev pa se preveri pri uradnem viru.
• Kaj je bilo storjeno se zapiše k oceni, da je mogoče razlikovati med učinkom ukrepa in spremembo razmer.

Kaj ocena pokaže in česa ne

Pokaže: kje je zapleveljenost večja, kako se populacija spreminja med obhodi in leti, kako veliki so pleveli glede na posevek ter ali so razlike v pasovih, otočkih ali enakomerne.

Ne pokaže:

• vzroka vzorcev – pasovi, otočki in valovi imajo različne vzroke, ki jih je treba preveriti;
• dovoljenega sredstva – register je uradni podatek in se preveri pri uradnem viru, ne v zapisu;
• meje, pri kateri je ukrep nujen – za to bi bil potreben preverjen vir s pogoji;
• uspeha ukrepa – po ukrepu je treba oceno ponoviti, sicer ni znano, kaj je ukrep dosegel.

Pogoste napake

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene mejne vrednosti ni v besedilu. Mejne gostote plevelov, obdobja nujnega ukrepanja, velikost vzorčne površine in število mest na del parcele niso navedeni, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Vrst plevelov ne naštevamo. Pregled pogostih vrst v slovenskih razmerah in merila za njihovo prepoznavanje bi zahtevali preverjen vir s slikami in opisi; brez njega objava tudi ne trdi, katere vrste so v posamezni kulturi najbolj pogoste.
• Registra sredstev ne navajamo. Povezava na aktualni uradni register fitofarmacevtskih sredstev še ni dodana, ker uradni vir ni bil preverjen.
• Vira o zatiranju plevelov v repozitoriju ni. Zato objava ne navaja nobenega vira in se opira na postopek spremljanja iz vodnika Preventiva v varstvu rastlin ter na težavo Pleveli v posevku.

Pogosta vprašanja

Ali zadošča ocena na oko?

Oko je pri tem delu nepogrešljivo, zadošča pa le, če je ocena ponovljiva. To pomeni, da se vsakič oceni isti del parcele, na isti velikosti površine in na enak način, izid pa se zapiše. Razlika med dvema ocenama, opravljenima po različnih poteh ali na različno velikih površinah, ne pove, ali se je zapleveljenost spremenila ali se je spremenil način ocenjevanja. Zato je izbira in zapis mest del postopka, ne dodatna podrobnost.

Koliko plevelov pomeni, da je treba ukrepati?

Mejnih gostot v tej objavi ne navajamo, ker zanje ni preverjenega vira; odvisne so od kulture, razvojne faze posevka, vrste plevela in razmer. Ne glede na to velja dvoje: ukrep je treba načrtovati, preden pleveli osemenijo, ker ena rastlina, ki osemeni, poveča zalogo semena v tleh za več let, in preden pleveli prerastejo posevek, ker je takrat mehansko uničenje težje in dražje. Kjer mejne vrednosti ni, je uporabna primerjava: med deli parcele, med mesti v istem delu in z lastnimi zapisi iz prejšnjih let.

Kako ločim plevel od gojene kulture v zgodnjih fazah?

V zgodnjih fazah si rastline v vrsti niso vedno podobne, zato se določitev opravi po več znakih hkrati (oblika in razporeditev listov, izraščanje listov iz zemlje oziroma iz stebla, dlakavost, značilnosti koreninskega vratu) in se preveri na več rastlinah, preden se karkoli puli ali uničuje. Pomaga tudi, da je setev opravljena v ravne vrste z znanim razmikom v vrsti, ker rastline zunaj pravilnega vzorca hitreje opozorijo nase; kako se ta razmik določi, je opisano v postopku o gostoti posevka. Pri sumu na vrsto, ki je ne prepoznamo, se rastlina pusti in se posvetuje s strokovnjakom.

Sorodne težave

• Pleveli v posevku

Naslednje opravilo

Izberite mesta ocenjevanja in jih zabeležite, nato pa ob vsakem obhodu ocenite isti del parcele na isti površini in izid vpišite v zapis. Iz zapisa nato primerjajte dele parcele med sabo in isto mesto med obhodi; kjer se zapleveljenost ponavlja, poiščite vzrok po strani o težavi Pleveli v posevku, ukrep za mehansko ali ciljno zatiranje pa je primerjan v objavi Mehansko okopavanje ali ciljno škropljenje.