Zračenje pokritega prostora: kdaj odpreti in kdaj zapreti?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za pokrit prostor, ki ga je mogoče odpirati in zapirati: tunel, rastlinjak ali drugo pokrito pridelovalno površino. Za popolnoma zaprt prostor s krmiljenjem razmer velja isto načelo, le da ukrep izvede oprema in je treba preveriti, po katerem podatku se odloča.
• Predpostavlja, da se meri v prostoru in ne le zunaj. Zunanja temperatura in vlaga povesta, kakšne so razmere okoli prostora, ne pa, kakšne so v sestoju; razlika med obema je podatek, po katerem se odloča.
• Predpostavlja, da se meri na višini rastlin in na mestu, ki je za prostor značilno. Meritev ob tleh, ob vratih ali na senčni strani opisuje eno mesto, ne prostora; mesto meritve se zato določi in zapiše.
• Predpostavlja, da se odločitev ponovi večkrat na dan in da se ob tem zapiše. Zračenje, ki se opravi enkrat in po spominu, ne sledi razmeram, ki se med dnem spreminjajo.
• Mejne vrednosti – temperatura in vlaga, pri katerih je treba odpreti ali zapreti, trajanje zračenja in količina zraka – v tej objavi niso navedene, ker zanje ni preverjenega vira. Objava opisuje postopek odločanja, ne mej.

Glavni vodič: tehnologija Pridelava na prostem in v zavarovanih prostorih Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj je zračenje odločitev in ne navada

V pokritem prostoru del razmer določa človek – to je razlika proti pridelavi na prostem. Najpogostejši ukrep, s katerim se razmere uravnavajo, je izmenjava zraka: z odpiranjem se odvajata toplota in vlaga, z zapiranjem pa se toplota, ki jo prostor čez dan zbere, obdrži za noč. Ker se razmere med dnem večkrat spremenijo, je zračenje odločitev, ki se ponovi, in ne lastnost prostora, ki bi bila dana enkrat za vselej.

Postopek za izbiro sistema pridelave to izrecno pove: pri pokritem prostoru brez ogrevanja je potrebno znanje »prezračevanje in spremljanje razlik med dnem in nočjo«. Ta objava opisuje, kako se do tega podatka pride in kako se po njem odloči.

Napaka, ki je pri tem najpogostejša, ni napačno odpiranje, ampak odpiranje po občutku. Občutek nastane ob vstopu v prostor, ko smo v njem nekaj trenutkov; rastlina pa je v njem ves dan. Zato se odločitev začne z meritvijo.

Kaj se meri in kje

Pred prvo meritvijo se določi mesto meritve. Določi se enkrat in se med sezono ne spreminja, ker so le tako meritve med dnevi in med sezonami primerljive. Mesto mora izpolnjevati tri pogoje:

• je na višini rastlin, torej v sestoju, in ne pri tleh;
• je na delu prostora, ki je zanj značilen – ne tik ob vratih, ne v kotu, kjer zastaja zrak, in ne le na senčni strani;
• je dosegljivo ob vsakem obhodu, ker meritev, ki se opravi le takrat, ko je za to čas, ne sledi razmeram.

Meri se dvoje:

Dodatno se opazuje gibanje zraka: ali se zrak v prostoru premika sam od sebe ali stoji. Če stoji, enako odpiranje ne prinese enake izmenjave kot ob vetru, zato se o tem zapiše opomba ob meritvi.

Ob meritvi se zabeleži tudi stanje posevka: ali so listi suhi ali mokri (od rose, namakanja ali škropljenja), kako gost je sestoj in ali so na njem znaki bolezni. Meritvi brez tega podatka je mogoče pripisati napačen pomen: visoka vlaga ob mokrih listih je drugačna odvisnost kot visoka vlaga ob suhem sestoju.

Postopek odločanja med dnem

1. Izmeri se pred odločitvijo, ne po njej. Meritev se opravi na začetku dneva in se primerja z razmerami zunaj prostora. Šele iz obeh podatkov izhaja, v katero smer je treba ravnati.
2. Ugotovi se, kaj prevladuje. Ali je v prostoru pretežno previsoka temperatura, previsoka vlaga ali oboje. Vse troje se odvaja z izmenjavo zraka, vendar se odločitev o tem, kdaj odpreti in kdaj zapreti, razlikuje: vlago je treba odvesti tudi takrat, ko temperature niso visoke.
3. Prostor se ne odpre naenkrat, ampak postopoma. Izmenjava se opravi v tolikšni meri, kolikor je je v tistem trenutku potrebne, in se med dnem ponovi. Popolno odprtje ob hladnem jutru odnese toploto, ki jo bo prostor potreboval do večera.
4. Meritev se ponovi med dnem. Odločitev, sprejeta zjutraj, velja za jutranje razmere. Če se prostor čez dan segreva hitreje od zunanjih razmer, se odpiranje postopoma poveča; če se oblači ali dvigne veter, se zmanjša.
5. Zapre se pravočasno. Prostor se zapre, preden se zunanje razmere toliko ohladijo, da bi izmenjava odnesla več toplote, kot jo prostor potrebuje za noč. Trenutek zaprtja je odločitev z enako težo kot trenutek odpiranja; pri prostorih brez ogrevanja je to tisti ukrep, ki nočne razmere sploh omogoči.
6. Po namakanju se odločitev ponovi. Z vodo v prostor pride tudi vlaga, ki jo je treba odvesti. Zato se zračenje po namakanju ne opusti zato, ker je bilo opravljeno že prej.
7. Ob opozorilu na bolezni se ravna drugače. Kadar razmere kažejo na povečano tveganje bolezni, zračenje samo po sebi ne zadošča: hkrati se preveri sestoj, namakanje se usmeri v območje korenin in ukrep se zapiše. Opozorila javne službe in ravnanje po njih so opisani v vodniku Prognostična obvestila: od obvestila do odločitve.
8. Ukrep se zapiše z razlogom. Zapišejo se ura, izmerjeni vrednosti, opomba o gibanju zraka, stanje posevka, izvedeno dejanje in razlog. Brez tega se ob zaprtem (ali odprtem) prostoru pozneje ne ve, kateri podatek je bil podlaga, in se odločitev ne da izboljšati.

Kako se izmerjeni podatek bere

Tabela ne navaja mejnih vrednosti, ker jih v tej objavi ne dajemo. Bere se kot opis smeri: pove, v katero stran je treba ravnati, ne pa, pri kateri vrednosti se odpre.

Dve nasprotni tveganji

Premalo zračenja. V prostoru se kopičita vlaga in toplota. Posledice se pokažejo posredno: razmere ugodnejše za bolezni, slabše nastavljanje plodov, mokri listi dlje časa, večja razlika med dnem in nočjo. Ker se posledice ne pokažejo takoj, se premalo zračenja pogosto spregleda.

Preveč zračenja. Toplota, ki jo prostor zbere, se izgubi. Pri prostoru brez ogrevanja to pomeni, da rastline ponoči in zjutraj prenašajo razmere, ki jih prostor ne more popraviti; ob vetru pa izmenjava poteka tudi takrat, ko je ne želimo. Enako odpiranje torej ni enako dejanje v vseh razmerah.

Obe tveganji je mogoče presojati le z zapisom: če meritve in ukrepi niso zabeleženi, se ob slabi sezoni ne ve, ali je bil vzrok v premajhnem zračenju, v prevelikem, ali v razmerah, ki jih prostor sploh ni mogel popraviti. Kako se presoja prostora pred postavitvijo izvede, je opisano v vodniku Pridelava na prostem in v zavarovanih prostorih; kdaj je vzrok suša in kdaj vročina, pa v objavi Suša ali vročina: kako ugotovimo, kaj posevek omejuje?.

Kaj zabeležimo

• mesto meritve in višino, na kateri se meri;
• uro meritve in razmere zunaj prostora ob isti uri;
• temperaturo in vlago v sestoju;
• opombo o gibanju zraka (stoji, rahlo, vetrovno);
• stanje posevka: suhi ali mokri listi, gostota sestoja, vidni znaki;
• izvedeno dejanje: koliko je bilo odprto in za koliko časa, ali je bil prostor zaprt;
• razlog za dejanje, povezan z izmerjenim podatkom;
• pregled po ukrepu, kadar je bil ta izveden zaradi suma na bolezni.

Pogoste napake

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene mejne vrednosti ni v besedilu. Temperature, vlage in trajanja, pri katerih je treba odpreti ali zapreti, nismo navedli, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Razlik po tipih prostora ne opisujemo. Kako se zračenje razlikuje med tunelom, plastenjakom in steklenjakom, bi zahtevalo vire po tipih; brez njih objava navaja le skupno načelo.
• Opreme za merjenje ne opisujemo. Objava pove, kaj se meri in kje, ne pa, s katero napravo in kako se meritev preveri; to bi zahtevalo lasten postopek s pogoji.
• Uravnavanja s krmilnim sistemom ne obravnavamo. Kako se odloča, kadar ukrep izvede oprema, je opisano pri rešitvi Pametni rastlinjaki in pridelava v nadzorovanem okolju; mej ta objava ne navaja.

Pogosta vprašanja

Ali ni dovolj, da zračim po uri, vsak dan ob istem času?

Urnik ne ve, kakšne so razmere v prostoru na tisti dan. Ob mirnem in oblačnem dnevu je treba odpreti manj kot ob sončnem, ob vetrovnem vremenu pa je izmenjava zraka večja že pri enakem odpiranju. Zato je ura le opora za red dela, odločitev pa se sprejme po meritvi in se med dnem ponovi. Prostor, ki se ga zrači po urniku, je lahko opoldne pregret, zvečer pa prezračen bolj, kot bi bilo treba.

Kaj je slabše: premalo ali preveč zračenja?

Oboje ima svojo ceno in ju ni mogoče primerjati na splošno. Pri premalo zračenja se v prostoru kopičita vlaga in toplota, zato so razmere ugodnejše za bolezni in za slabo oploditev; pri preveč zračenju se toplota, ki jo prostor daje, izgubi, rastline pa so izpostavljene hladnejšim razmeram, kot bi jih morale prenašati. Ker meje v tej objavi ne navajamo, ostaja pravilo, da se odločitev opravi po meritvi in zabeleži, da jo je mogoče primerjati z izidom.

Zakaj naj merim na višini rastlin in ne pri tleh?

Ker so razmere v prostoru po višini različne: zrak se segreva in vlaga se zadržuje tam, kjer je rastlinska masa, torej v sestoju. Meritev pri tleh opisuje drugo plast in bi vodila v napačno odločitev – odprli bi takrat, ko je treba odvesti vlago iz sestoja, ali zaprli, ko je treba odvesti toploto od rastlin. Zato se mesto meritve določi enkrat in se med sezono ne spreminja, da so meritve primerljive.

Sorodne težave

• Razpoke plodov pri paradižniku
• Rumenenje listov

Naslednje opravilo

Za izbrani prostor določite mesto meritve, zapišite, kaj ukrep sproži, in med sezono beležite meritve ob odpiranju in zapiranju. Iz zapisa se po sezoni vidi, ali je bilo zračenje opravljeno, ko je bilo potrebno, in kaj se je zgodilo, kadar ni bilo; to je tudi podlaga za presojo, ali je bila izbrana stopnja zaščite prava ali bi zadoščala nižja.