Analiza rastlinskega tkiva: kako odvzamemo vzorec?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za odvzem vzorca rastlinskega tkiva pri poljskih in vrtninskih kulturah, pri katerih se odvzame list ali drug nadzemni del. Odvzem vzorca korenin, plodov in skladiščnih organov se obravnava drugače in ga ta objava ne opisuje.
• Predpostavlja, da je znano, katero vprašanje naj izvid odgovori. Vzorec, odvzet brez vprašanja, da množico številk brez pomena, ker ni s čimer primerjati vrednosti.
• Predpostavlja, da sta voda in zgradba tal že vsaj grobo izključeni kot vzrok. Če je znak posledica zastajanja vode, zbitosti ali bolezni korenin, analiza tkiva tega ne pokaže.
• Predpostavlja, da je izbran laboratorij in da so znana njegova navodila za odvzem, embalažo in pošiljanje. Ta navodila so del postopka in jih ta objava ne nadomešča.
• Objava opisuje postopek, ne vrednosti: pričakovanih vsebnosti hranil v tkivu, števila rastlin na vzorec in mejnih vrednosti za ukrepanje ne navaja, ker zanje v repozitoriju ni preverjenega vira.

Glavni vodič: vsebinski vodnik Analiza tal in načrt gnojenja Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Kdaj analiza tkiva pove več kot analiza tal

Analiza tal in analiza rastlinskega tkiva merita dvoje različnega in se zato ne izključujeta:

• analiza tal pokaže, kaj je v tleh na voljo v času vzorčenja. Ne pokaže, koliko od tega je rastlina res sprejela;
• analiza rastlinskega tkiva pokaže, kaj je rastlina v času odvzema sprejela. Ne pokaže, zakaj je stanje takšno.

Presledek med obema je prav tisti, ki ga je vredno zapolniti s tkivom. Hranilo je lahko v tleh po izvidu zadostno, rastlina pa ga vseeno ne sprejme – na primer zato, ker so korenine omejene, ker je vlaga previsoka ali prenizka, ker je pH neugoden ali ker med hranili ni ravnovesja. Analiza tkiva v tem primeru pove, ali je težava v tleh ali v tem, kar je rastlina iz njih dobila, ne pa, kateri od naštetih vzrokov je zanjo odgovoren.

Zato je smiselna takrat, ko:

• je znak viden na rastlini (npr. rumenenje, sprememba barve robov, upočasnjena rast), voda in zgradba tal pa sta vsaj grobo izključeni;
• izvid analize tal ne pojasni stanja posevka;
• se odločamo o gnojenju, a nimamo podlage, na katero bi vezali odločitev;
• želimo v naslednji sezoni ponoviti primerjavo na enak način.

Ni smiselna kot prvi in edini preizkus ob vsakem sumu, ker je vprašanje, na katero naj odgovori, sestavni del vzorca in ne dodatna podrobnost.

Kateri del rastline vzamemo

Izbira dela rastline ni poljubna: pri vsakem vprašanju je določen tisti del, ki to vprašanje najbolje opisuje. Pri tem pomaga razumevanje, da se nekatera hranila v rastlini premikajo, druga pa ne:

• če gre za hranilo, ki se v rastlini premika, ga pomanjkanje pokaže najprej na starejših listih, ker ga rastlina premakne v mlajše dele. Vzorec se zato odvzame z lista, ki znak kaže;
• če gre za hranilo, ki se v rastlini ne premika, se pomanjkanje pokaže najprej na mlajših listih, ker v nove dele ne more priti. Vzorec se odvzame z mlajših listov;
• kadar znak ni vezan na posamezno hranilo, se odvzame tisti del, ki znak kaže, in se to zabeleži.

Katero hranilo se premika in katero ne, v tej objavi ne naštevamo; prav tako ne naštevamo, kateri list je za posamezno kulturo in fazo merodajen. Oboje vodi izbrani laboratorij v svojih navodilih in je del vprašanja, na katero analiza odgovarja.

Odvzame se tudi primerljiv vzorec z rastlin brez znaka – z istega dela parcele, iste kulture in v podobni razvojni fazi. Brez primerjave je izvid samo število: razlika med prizadetim in primerljivim vzorcem je tisto, kar iz izvida naredi uporaben podatek.

Postopek v korakih

1. Določimo vprašanje. Pred odvzemom je treba vedeti, kaj naj analiza pojasni (npr. „je znak povezan s sprejemom hranila?“) in kateri del rastline je za to merodajen.
2. Izberemo mesta odvzema. Vzorec se sestavi z več mest znotraj istega dela parcele in iste homogene enote. Mesta se izberejo tako, da opisujejo enoto, ne posamezne rastline.
3. Odvzamemo prizadeti vzorec. Z rastlin, ki kažejo znak, z dela rastline, ki je za vprašanje merodajen.
4. Odvzamemo primerljivi vzorec. Ločeno, z rastlin brez znaka, na primerljivem mestu, z enako kulture in v podobni razvojni fazi. Vzorca se nikoli ne združita.
5. Pazimo na onesnaženje. Orodje in roke naj ne prenašajo prsti, gnojila ali prahu z drugih mest. Tkiva se ne odstrani z rastline, ki je bila pravkar gnojena ali tretirana, ker nanos spremeni stanje v rastlini in lahko ostane na površini lista.
6. Vzorec označimo. Vsak vzorec dobi zapis s parcelo, homogeno enoto, kulturo, delom rastline, datumom odvzema, razvojno fazo in oznako, ali gre za prizadeti ali primerljivi vzorec.
7. Vzorec pripravimo in pošljemo po navodilih laboratorija. Embalaža, shranjevanje in rok pošiljanja so del navodil; tukaj jih ne predpisujemo. Sveže tkivo se med prevozom ne sme posušiti ali segreti.
8. Izvid preberemo skupaj s pogoji. Preveri se, ali se podatki o enoti, kulturi, delu rastline in datumu ujemajo z oddanim vzorcem in ali je laboratorij uporabil metodo, primerno za naše vprašanje.
9. Izid primerjamo in zapišemo. Prizadeti vzorec se primerja s primerljivim in z izvidom analize tal; izid se zapiše k evidenci opravil, da je primerjava z naslednjo sezono mogoča.

Kaj izvid pokaže in česa ne

Pokaže: vsebnost tistih snovi, ki so bile naročene v analizi, v odvzetem tkivu, z metodo, ki jo laboratorij navede. Če sta bila oddana prizadeti in primerljivi vzorec, pokaže tudi razliko med njima.

Ne pokaže:

• vzroka razlike – ta je lahko v tleh, vodi, zgradbi tal, koreninah, pH, ravnovesju med hranili, bolezni ali vremenu;
• stanja v tleh – zanj velja izvid analize tal;
• kaj se bo zgodilo pozneje – izvid opisuje trenutek odvzema, rastlina pa se medtem spreminja;
• ali je bil vzorec reprezentativen – izvid opisuje vzorec, ki ga je laboratorij prejel;
• kako ukrepati – ukrep izhaja iz vzroka, ne iz same vrednosti.

Zato je pravilen sklep ob izvidu pogojen: če razlika med prizadetim in primerljivim vzorcem potrjuje pomanjkanje hranila, se načrt gnojenja popravi po postopku iz vodnika o analizi tal; če razlike ni, se išče naprej po drugih vzrokih, ker gnojenje v tem primeru težave ne bo rešilo.

Kaj se zabeleži za naslednjo sezono

Zapis je enako pomemben kot izvid, ker brez njega izida ni mogoče primerjati:

• kje je bil vzorec odvzet (parcela, enota, del parcele z znakom) in kaj je bilo odvzeto;
• kdaj in v kateri razvojni fazi, ker se vsebnost v tkivu skozi rast spreminja;
• kakšne so bile razmere v času odvzema (vlaga, vreme, nedavna opravila);
• kaj je bilo pred tem vneseno (gnojila, organski viri, tretiranja) in kdaj;
• kaj je pokazal isti dan odvzeti vzorec tal, če je bil odvzet;
• kaj je bilo po izvidu storjeno in kaj se je na posevku spremenilo.

Šele ko je v zapisu vse to, je rezultat naslednje leto primerljiv. Izvid iz te sezone brez zapisanih razmer ni podlaga za odločitev v naslednji.

Pogoste napake

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene vrednosti o vsebnosti hranil v tkivu ni v besedilu. Pričakovane vrednosti po kulturah in razvojnih fazah ter mejne vrednosti za ukrepanje niso navedene, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Količin pri odvzemu ne navajamo. Koliko rastlin in listov sestavlja vzorec, kateri list je merodajen po razvojni fazi in kdaj v dnevu se odvzame, določajo navodila laboratorija; brez preverjenega vira teh vrednosti ne zapisujemo kot pravilo.
• Laboratorija ne navajamo. Seznama laboratorijev v Sloveniji, ki opravljajo to analizo, in njihovih navodil v repozitoriju nimamo preverjenih, zato objava ne navaja nikogar.
• Postopka za druge dele rastline ne opisujemo. Odvzem korenin, plodov in skladiščnih organov ima svoja pravila in bi zahteval svojo obravnavo.
• Vira o analizi rastlinskega tkiva v repozitoriju ni. Zato objava ne navaja nobenega vira in se opira na postopek iz vodnika Analiza tal in načrt gnojenja ter na navodila izbranega laboratorija.

Pogosta vprašanja

Ali lahko pomanjkanje ugotovim že po barvi lista?

Ne. Barva je znak, ne diagnoza: podobno obarvane liste dajo pomanjkanje hranila, preveč ali premalo vode, zbitost tal, bolezen, škodljivec, vreme in poškodba zaradi nanosa sredstva. Zato je analiza tkiva smiselna šele potem, ko so drugi vzroki vsaj grobo izključeni, in še takrat je le del slike – pokaže, kaj je rastlina sprejela, ne pa, zakaj je do tega prišlo.

Koliko listov in s koliko rastlin naj odvzamem?

Teh številk v tej objavi ne navajamo, ker zanje ni preverjenega vira; določajo jih navodila izbranega laboratorija in obseg analize. Ne glede na količino pa velja: vzorec se sestavi z več mest istega dela parcele in ne z ene same rastline, rastline z znakom in rastline brez znaka se nikoli ne združijo v isti vzorec, za primerjavo pa je treba vzeti rastline iste kulture v podobni razvojni fazi.

Kaj naj v laboratorij pošljem poleg vzorca?

Poleg vzorca se pošljejo podatki, brez katerih izvida ni mogoče razložiti: kultura, del rastline, datum odvzema, razvojna faza, ali gre za prizadeto ali za primerljivo rastlino ter katero vprašanje naj analiza odgovori. Kako se vzorec pakira in kako hitro mora priti v laboratorij, določajo navodila laboratorija, zato tega objava ne predpisuje; sveže tkivo se med prevozom ne sme posušiti ali segreti.

Sorodne težave

• Rumenenje listov

Naslednje opravilo

Vzorec odvzamete po korakih iz te objave in ga pošljete v izbrani laboratorij; izvid nato primerjate z izvidom analize tal, s stanjem posevka in z evidenco gnojenja. Če izvid pomanjkanja ne potrdi, nadaljujte z izločanjem drugih vzrokov po strani o težavi Rumenenje listov; račun od izvida do načrta gnojenja je opisan v vodniku Analiza tal in načrt gnojenja.