Kako preverimo, ali se rastlinjak na ukrep odzove?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za pokrit objekt, v katerem se uravnavajo razmere: rastlinjak, tunel ali drug zaprt prostor. Za objekt brez opreme za uravnavanje se preverja le, kakšne razmere se v njem sploh pojavljajo, ne pa odziva na ukrep.
• Predpostavlja, da se meri v rastlinskem sloju in da mesto meritve ni ob steni, na soncu ali v prepihu naprave. Razmere v sloju rastlin in ob steni objekta se lahko razlikujeta toliko, da meritve ni mogoče prenesti na drugi mesti.
• Predpostavlja, da se ukrep izvede ročno in da se ob tem zapiše, kaj je bilo storjeno. Odziv, ki mu ni mogoče pripisati ukrepa, ni meritev odziva, ampak le opis stanja.
• Predpostavlja, da se preverjanje ponovi v različnih zunanjih razmerah. Odziv objekta je odvisen od razlik med zunanjim in notranjim stanjem, zato en sam dan ne opisuje objekta.
• Mejne vrednosti – koliko časa sme trajati odziv, kolikšna razlika med conama je še sprejemljiva in kdaj je meritev zastarela – v tej objavi niso navedene, ker zanje ni preverjenega vira. Objava opisuje postopek preverjanja, ne mej.

Glavni vodič: digitalna rešitev Pametni rastlinjaki in nadzorovano okolje Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj je odziv treba izmeriti

Rastlinjak ni naprava, ki bi na pritisk stikala takoj spremenila stanje. Je objekt z maso: zrak, konstrukcija, tla in rastline toploto in vlago sprejemajo in oddajajo postopoma. Zato ima vsak ukrep – zračenje, ogrevanje, senčenje, namakanje – zamik, njegov izid pa je odvisen od razlik med razmerami znotraj in zunaj objekta.

Iz tega izhaja meja, ki jo je treba poznati pred vsako presojo o nadzoru: meritev, odčitana takoj po ukrepu, ne pove, ali je bil ukrep pravi. Pokaže stanje med prehodom. Enako velja za krmilni sistem, ki svoje delovanje preverja po vrednosti, odčitani takoj po ukrepu, namesto po stanju, ki se je ustavilo.

Rešitev v tem portalu loči tri stvari, ki jih pogovorno združujemo: merjenje (kakšne so razmere), izračun (kaj naj se spremeni) in izvedbo (kaj se na napravi res zgodi). Ta objava opisuje, kako se ugotovi, ali objekt na izvedbo odgovori in kako hitro.

Kaj je treba določiti pred preverjanjem

Preden se začne meriti, se določijo tri stvari in se zapišejo:

Kjer ima objekt cone, se mesta določijo za vsako cono posebej. Meritve z enega mesta ni mogoče prenesti na cel objekt; prav zato je v objektih z različnimi conami razlika med conama pogosto pomembnejša od povprečja.

Postopek preverjanja odziva

1. Izmeri se izhodišče. Pred ukrepom se opravi meritev na določenem mestu in zapiše skupaj z uro. Brez izhodišča razlika pozneje ni ugotovljiva.
2. Zabeleži se zunanje razmere. Ista ura, ista veličina – zunaj objekta. Odziv objekta je odvisen od razlike med zunanjim in notranjim stanjem, zato meritve brez tega podatka ni mogoče presojati.
3. Izvede se en ukrep. Ukrep se izvede ročno in v celoti – na primer odpre se v tolikšni meri, kot bi to storil krmilni sistem. Hkrati se izvede le en ukrep, ker se vpliv dveh ukrepov v meritvi zlije.
4. Meri se v presledkih, dokler se stanje ne ustali. Vrednost se odčita večkrat zaporedoma in se zapiše vsak odčitek z uro. Konec prehoda je trenutek, ko se zaporedna odčitka ne razlikujeta več; koliko časa prehod traja, je lastnost objekta.
5. Preverjanje se ponovi v drugačnih zunanjih razmerah. Ob jasnem in oblačnem vremenu, ob mirnem zraku in vetru, dopoldne in zvečer. Objekt, ki se ob enem vremenu odzove, se ob drugem lahko odzove drugače ali pa se ne odzove.
6. Primerja se po conah. Če ima objekt več con, se koraki od 1 do 4 ponovijo v vsaki coni. Razlika med conama pove, ali je z eno meritvijo sploh mogoče upravljati cel objekt.
7. Preveri se izvedba, ne le meritev. Ob ukrepu se pogleda, kaj se je na napravi res zgodilo: ali se je odprtina premaknila, ali je ogrevanje vklopilo, ali je črpalka tekla. Sistem, ki meri in izračuna, še ni sistem, ki izvede.
8. Izid se zapiše in shrani kot izhodišče. Prehod in njegov čas se zapišeta; ob naslednjem preverjanju se primerja z njima. Brez shranjenega izhodišča se vsako preverjanje začne znova in razlik med leti ni mogoče ugotoviti.

Kaj izid pomeni

Tabela ne navaja, kolikšen odziv je še sprejemljiv, ker te meje nimamo z virom. Bere se kot opis smeri: pove, kaj izid pomeni, ne pa, kdaj je sistem ustrezno umerjen.

Kdaj meritvi ne smemo zaupati

Preverjanje odziva predpostavlja, da meritev drži. Zato se ob vsakem preverjanju pogleda tudi stanje merilnega mesta:

• lega – ali je merilnik še tam, kjer je bil, in ali ga rastlina ni prerasla;
• vpliv okolice – ali je na soncu, v prepihu, ob odprtini ali ob viru toplote;
• umazanija in vlaga – posedanje prahu, lista ali vode na merilnem elementu;
• skladnost z drugo meritvijo – primerjava z drugim merilnikom ali z ročno meritvijo na istem mestu.

Kjer meritve ni ali je očitno zastarela, mora sistem to pokazati. Ukrep, izveden na podlagi vrednosti, ki je ne prejme, lahko ustvari razmere, ki so slabše od tistih brez ukrepa. Zato se pri vsakem sistemu vnaprej določi, kaj se zgodi ob izpadu merilnika in kdo o tem odloči.

Kaj zabeležimo

• mesto in višino meritve ter veličino, ki se meri;
• izhodiščno vrednost z uro pred ukrepom in zunanje razmere ob isti uri;
• ukrep, ki je bil izveden, v kolikšni meri in kdaj;
• odčitke med prehodom z urami in trenutek, ko se je stanje ustavilo;
• kaj se je zgodilo na napravi (izvedba, ne le meritev);
• razmere, v katerih je bilo preverjanje opravljeno, da je mogoče izid primerjati z drugimi;
• stanje merilnega mesta in izid primerjave z drugo meritvijo;
• odločitev, kaj se prepusti avtomatiki in kaj ostane ročno, z razlogom.

Pogoste napake

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene mejne vrednosti ni v besedilu. Časa, v katerem se stanje ustali, dopustne razlike med conama in starosti, pri kateri je meritev zastarela, nismo navedli, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Merilne opreme ne opisujemo. Kako se merilnik preveri in umeri, bi zahtevalo lasten postopek; za vlago v tleh je ta postopek opisan v objavi Merilnik vlage v tleh: kako preverimo, ali meritev drži?.
• Pogostnosti preverjanja ne predpisujemo. Kako pogosto je treba preverjanje ponoviti, je odvisno od opreme in objekta; podatka za naše razmere nimamo.
• Učinka avtomatike na kakovost pridelka ne navajamo. Izid poskusa v raziskovalnem rastlinjaku ni prenosljiv na vsak objekt, zato tega ne obravnavamo kot dokaz.

Pogosta vprašanja

Zakaj temperatura po zaprtju rastlinjaka še nekaj časa raste?

Ker je objekt masa, ki se ne ohladi ali segreje v trenutku: zrak, konstrukcija, tla in rastline sprejemajo in oddajajo toploto postopoma. Zato meritev, odčitana takoj po ukrepu, opiše stanje med prehodom in ne končnega stanja. Za presojo sistema je treba meriti v presledkih, dokler se vrednost ne ustali, in zabeležiti, koliko časa je prehod trajal – ta čas je lastnost objekta in ne napake naprave.

Ali zadošča en merilnik v objektu?

Zadošča, če objekt ni razdeljen na cone in če je merilnik postavljen v rastlinskem sloju, kjer rastline res rastejo. V objektu z različnimi conami en merilnik opisuje eno cono; meritve z enega mesta ni mogoče prenesti na drugi del objekta. Če so cone med seboj različne, se mesta merjenja določijo za vsako cono posebej in se zapišejo, da so meritve med leti primerljive.

Kaj naj sistem pokaže, kadar meritve ni?

Kadar meritve ni ali je očitno zastarela, mora sistem to pokazati in ne sme nadaljevati, kot da podatek ima. Ukrep brez meritve je ugibanje: če sistem zapre zračenje na podlagi vrednosti, ki je ne prejme, lahko ustvari razmere, ki so slabše od tistih, ki bi nastale brez ukrepa. Zato se pri vsakem sistemu preveri, kaj se zgodi ob izpadu merilnika in kdo o tem odloči.

Naslednje opravilo

Izid preverjanja se uporabi pri odločitvi o nadzoru: kjer odziv ni izmerjen, se ukrep še naprej izvaja ročno po meritvi, avtomatiki pa se prepusti le tisto, kar je preverjeno. Po uvedbi nadzora se preverjanje ponovi, da se ugotovi, ali oprema odziv res izvede in ali meritve še držijo. Kako se o zračenju odloča med dnevom, je opisano v objavi Zračenje pokritega prostora; katere razmere je treba sploh nadzorovati, pa v postopku Pridelava na prostem in v zavarovanih prostorih.